Zgodovina Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije (ZKDKS)

Z ustanavljanjem zveze smo začeli leta 1995, na pobudo Koronarnega kluba Ljubljana (KKL) sta upravna odbora KK Ljubljana in KK Celje začela neformalne pogovore o njeni ustanovitvi in izmenjala prve informacije o programih svojih klubov in o izkušnjah, pridobljenih v 14- oz. 11-letnem delovanju.

V KK Ljubljana je delovalo že 14 dobro organiziranih vadbenih skupin, od tega 3 zunaj Ljubljane. Izvajali smo tudi zdravstveno izobraževanje, vključno z desetdnevno šolo zdravega življenja v Šmarjeških Toplicah in na morju. V klub so bili vključeni tudi življenjski sopotniki članov. Delovale so skupine prostovoljcev.

Podoben položaj je bil v Celju. V njihovem aerobnem centru je vadilo 7 skupin in ena v najeti telovadnici, organizirali so pohode po Srčkovi poti in zdravstveno izobraževanje.

Oboji smo imeli odlična mentorja. V Ljubljani je bila to prof. dr. Irena Keber, ki je v klubu aktivno delovala od ustanovitve. V svoji doktorski disertaciji je med drugim ocenjevala učinke rehabilitacije, katere avtorica je bila. V celjskem klubu pa je pri oblikovanju in ovrednotenju programa sodeloval prim. Janez Tasič.

V obeh klubih smo imeli zagotovljene kadrovske in prostorske razmere za izvajanje rehabilitacijske vadbe, največji problem pa je bilo financiranje dejavnosti, ker stalnih virov, razen članarine, ni bilo.

Kluba sta nadaljevala sodelovanje in se sončnega jesenskega dne, 14. septembra 1996, srečala na Šmohorju nad Laškim. Na sestanku sta ugotovila, da imata dovolj argumentov za ustanovitev zveze in da je čas za sklenitev pogodbe. Priprave sta koordinirali predsednici Majda Trogar  iz Celja in Aleksandra Gorup iz Ljubljane, ki je k sodelovanju povabila še novoustanovljeno Koronarno društvo Slovenske Istre (KD SI). Pogodbo o ustanovitvi smo podpisali 12. novembra 1996.

Namen združevanja, določen v pogodbi o ustanovitvi zveze, je bil: poenotenje programov, izmenjava izkušenj, širitev dejavnosti z ustanavljanjem novih društev, zagotavljanje razmer za delovanje, predvsem pridobivanje finančnih sredstev s skupno udeležbo na javnih razpisih. Pogodbo so podpisali: Aleksandra Gorup in Janez Kranjec (KKL), Majda Trogar in Franjo Čevnik (KK Celje) ter Jože Podgornik (KD SI).

Ustanovni občni zbor

Po sklenitvi pogodbe smo podpisniki nadaljevali s pripravami na 1. in ustanovni  občni zbor zveze, ki je bil 21. junija 1997 v Šmarjeških Toplicah. Udeleženci so bili predstavniki vseh treh koronarnih društev in klubov (KDK), poleg podpisnikov pogodbe še: iz KKL Dušan Trotovšek, Uroš Ambrožič in Peter Seljak, iz KK Celje Boža Dojer, iz KD SI Vladka Koblar in Angelo Hlaj. Zbor je sprejel okvirni program in statut zveze ter izvolil UO in NO.

Upravni odbor je na 1. seji, 15. septembra1997 sklenil, da se:

– imenuje strokovni svet, ki prevzame strokovno vodenje zveze in ga sestavljajo: Irena Keber, Barbar Gužič, Dorjan Marušič, Metod Prašnikar, Janez Tasič in Janja Leskovar;

– določi vsebina programa ob upoštevanju mnenj strokovnega sveta, potreb članstva in realnih možnosti KDK;

– določijo prednostne naloge: teritorialna in članska širitev dejavnosti (nova društva), kontinuirano izobraževanje izvajalcev programa, predvsem vaditeljev, in udeležba na javnih razpisih za pridobivanje finančnih sredstev.

Zveza je bila vpisana v register društev 21.10.1997 s šifro dejavnosti dobrodelnih organizacij.

Z drugimi društvi kroničnih bolnikov je aktivno sodelovala pri preoblikovanju loterije in ustanavljanju FIHO. Ministrstvo za zdravje je podelilo zvezi 26. 11. 1998 status društva v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, 14. 1. 2005, pa status humanitarne organizacije.

 

Določene so bile naloge zveze: pomoč društvom pri ustanavljanju, izobraževanje izvajalcev programa – vaditeljev in vodij delavnic, predstavitev programa VRKB, sodelovanje z organizacijami s podobno vsebino delovanja.

Oblikovale so se tudi naloge klubov in društev: strokovno vodena skupinska vadba in druge gibalne dejavnosti, zdravstveno izobraževanje (predavanja, svetovanja, pogovori), pomoč pri reševanju psihičnih težav KB, pomoč pri spremembi prehranskih navad.

Določene so bile tudi naloge laičnih in strokovnih vodstev zveze in KDK, ki naj  se opravljajo usklajeno v okviru svojih kompetenc.

 

V letih 2006 in 2007 so delovanje zveze ocenjevali člani strokovnega sveta in mentorji KDK. Pozitivno so ocenili opravljeno delo in dali sugestije za nadaljnje delo. Prof. dr. Zlatko Fras je predstavil perspektivo njenega razvoja v okviru »integrirane strategije preprečevanja bolezni srca in žilja in rehabilitacije s temi boleznimi že obolelih v Sloveniji«. (Mnenja so shranjena v arhivu zveze.)

Ustanavljanje novih društev

Zveza je pomagala z nasveti, s promocijskim gradivom, s predhodnim usposabljanjem vaditeljev in do 2011 s sredstvi FIHO, namenjenimi ustanavljanju novih društev in nabavi opreme.

Iniciatorji in ustanovitelji so praviloma koronarni bolniki, njihovi zdravniki – prihodnji mentorji in drugi zdravstveni delavci iz zdravstvenih domov in bolnišnic. Zdravniki iniciatorji, ki še vedno delujejo v društvih in strokovnem svetu zveze, so: Metod Prašnikar, Cirila Slemenik Pušnik,  Mirko Bombek in Mojca Savnik Iskra.

Pobudniki so bili lahko tudi dislocirane vadbene skupine, ki so želele ustanoviti društvo v svojem kraju in ga širiti še v okoliške kraje. Primer iz društva Mežiške doline:  skupina iz Slovenj Gradca je ustanovila Društvo Mislinjske doline (3 nove vadbene skupine), skupina iz Radelj ob Dravi pa društvo Dravske doline (2 novi skupini); v Postojni je skupina iz Ilirske Bistrice in Podgrada ustanovila društvo Ilirska Bistrica (5 novih skupin).

 

Leta ustanovitve:

1981 – Ljubljana, 1984 – Celje, 1995 – Slovenska Istra, 1996 – Zveza, 1998 – Gorenjska,

1999 – Postojna, 2001 – Sevnica, 2002 – Radenci, 2003 – Savinjska dolina in Ptuj,

2005 – Mežiška dolina in Maribor, 2006 – Brežice, 2007 – Šaleška dolina, 2008 – Mislinjska dolina, 2011 – Ilirska Bistrica, 2012 – Dravska dolina, 2016 – Dolenjska in Bela krajina.

 

Rezultati širitve dejavnosti:

leto št. društev št. članov št. vadb. skupin št. krajev
1997 3 720 24 5
2017 17 3670 146 81

 

(povzteto po prispevku Aleksandre Gorup in Marjetke Mahnič, Priročnik za koronarne bolnike, ZKDKS 2017)