prim. Janez Poles, dr. med. Srčno-žilne bolezni (SŽB), srčno popuščanje (SP) in demenca so med seboj tesno povezane bolezni, ki se pogosto pojavljajo tudi skupaj, zlasti pri starejši populaciji. SŽB, kot so ateroskleroza, arterijska hipertenzija in koronarna bolezen povzročajo poškodbe krvnih žil, kar vodi do zmanjšanega pretoka krvi v možgane. Posledično se pojavljajo prekrvitvene motnje…
Preberi večLilijana Žerdoner, koordinator projekta Naša Zveza se je v letu 2022 prijavila na javni razpis Ministrstva za zdravje s projektom: »Razvoj in implementacija novega integriranega programa opolnomočenja bolnikov s srčnim popuščanjem«. Z njim smo nadaljevali projekt, ki smo ga razvili skupaj s Koronarnim klubom Ljubljana v letih 2019-2022 in ga je prav tako podprlo s…
Preberi večLilijana Žerdoner, mag. zdr. nege V sklopu projekta »Razvoj in implementacija novega integriranega programa opolnomočenja bolnikov s srčnim popuščanjem« smo na ZKDKS posebno pozornost namenili svetovanju bolnikom s srčnim popuščanjem (SP). Svetovanje so v večjem delu izvedle diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki, vključeni so bili tudi zdravniki – kardiologi, ki so strokovni vodje naših…
Preberi večAjda Urbas, dr. med. Pojavnost sladkorne bolezni vsako leto narašča, tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Diagnozo potrdimo, ko vrednosti glukoze v krvi presežejo 7 mmol/l na tešče, vendar pa o moteni presnovi glukoze govorimo že prej, pri vrednostih nad 6 mmol/l. Trebušna slinavka namreč ne uspe proizvesti dovolj inzulina za uravnavanje glukoze v…
Preberi večFilip Jakob Tamše, klinični psiholog “Starost je dosegla mene, starost je prišla; šibkost se je prikradla; starost je prišla kot izčrpanost. Telo je postalo šibko, srce je postalo utrujeno, ušesa so gluha, oči se ne morejo več videti. Starost je prišla; dobro in zlo sta se zame spremenila v eno. Ampak sin je moje zatočišče,…
Preberi večprim. Janez Poles, dr, med., kardiolog Z večanjem deleža starejše populacije se povečuje število obolelih za demenco. Področje kognitivnega upada se najpogosteje izraža s pešanjem kratkotrajnega spomina. Bolnik ima težave z orientacijo v prostoru in času, govorom, počasnejšimi odzivi, pozabljanjem imen predmetov in oseb. Pozablja tudi imena bližnjih oseb in kje so odložene stvari. Pogosto…
Preberi večMartina Jenko, dr.med. Velikokrat lahko slišimo ali beremo o tem, kako kompleksno je delovanje človeškega telesa, vendar pa se vrednosti pravilnega delovanja telesa pogosto zavemo šele, ko nas pestijo različne zdravstvene težave. Telo je kot zapleteno sestavljeno, v njem se procesi medsebojno prepletajo in vplivajo eden na drugega; včasih so vplivi pozitivni (če okrepimo mišice…
Preberi večdoc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr.medm., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo Slovenije Človeško telo je zelo zapleten sistem, ki deluje kot celota. Mehanizmi, ki mu omogočajo obstoj, so zelo različni, kompleksni in se med seboj prepletajo. Krvni tlak je pomembna komponenta tega sistema. Osnovni življenjski parametri,…
Preberi večDr. Tadeja Jakus, UP FVZ Število bolnikov s srčnim popuščanjem v svetu narašča, približno eden od desetih 70-letnikov naj bi imel srčno popuščanje, obenem pa primanjkuje učinkovitih dietnih terapij, ki bi pokazale izboljšanje kliničnih rezultatov. Ena izmed pomembnih strategij je opravljanje prehranskega presejanja. V raziskavah so pokazali, da je 15–90 % bolnikov s srčnim popuščanjem…
Preberi večRazlični posamezniki se različno odzovejo na pridobljene (kronične) bolezni. Njihove reakcije so odvisne od mnogih dejavnikov, npr. mehanizmov spoprijemanja, osebnosti, socialne podpore, narave in posledic bolezni ter vpliva, ki ga ima bolezen na vsakodnevno funkcioniranje. Ob pojavu resne bolezni ali poškodbe se posameznikove vsakdanje aktivnosti in socialne vloge pomembno spremenijo. Kronična bolezen od bolnika in…
Preberi večDr. Marko Novaković, dr.med. S staranjem prebivalstva se soočamo s porastom števila bolnikov s srčnim popuščanjem. Sprememb trenda ne gre pričakovati. Večina teh bolnikov je starejših. Bolezen se lahko zdravi z zdravili. V zadnjem času imamo na voljo nekaj novih zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. Za učinkovito zmanjševanje umrljivosti, zbolevnosti in predvsem izboljšanje kakovosti življenja…
Preberi večDr. Renata Okrajšek, dr. med. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, KO za kardiologijo,Program za napredovalo srčno popuščanje in presaditve srca Kronično srčno popuščanje (KSP) predstavlja čedalje večji zdravstveni problem. Z naraščanjem števila bolnikov se srečujemo že več kot 20 let in pričakovati je, da se bo število bolnikov še povečevalo. Prognoza bolnikov z…
Preberi večPrim. dr. Ivan Žuran, dr.med. V tem prispevku želimo bolnike s srčnim popuščanjem in njihove svojce seznaniti s sodobnimi načini zdravljenja z zdravili, osnovami načina njihovega delovanja in njihovimi dolgoročnimi učinki. Natančnih navodil o odmerjanju zdravil ne bomo predstavili, saj je to v domeni zdravstvenega tima, ki bolnika obravnava. Posebej želimo poudariti pomen sodelovanja bolnika…
Preberi večHrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro počutje. Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet…
Preberi večPrim. Janez Poles, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine Bolniki s srčnim popuščanjem (SP) zaradi ogroženosti in možnih zapletov potrebujejo poseben pristop. Da bi dosegli optimalen učinek zdravljenja, morajo postati enakovreden partner pri zdravljenju svoje zahtevne bolezni in del zdravljenja prevzeti tudi sami. Poleg kompleksnega medikamentnega zdravljenja in rednega jemanja zdravil morajo spremeniti življenjski…
Preberi večPrim. dr. Ivan Žuran, dr. med. Koronarna bolezen je eno izmed najpomembnejših bolezenskih stanj, ki prednjači tako po zbolevnosti kot po umrljivosti. Poteka lahko dolgo časa, leta povsem umirjeno, pogosto tudi brez simptomov sama po sebi ali zaradi vse uspešnejših sodobnih načinov zdravljenja. Kako hitro bo bolezen napredovala in kako pogosto se bodo pojavila nenadna…
Preberi večprim. Janez Poles, dr. med., kardiolog Življenje je v naših predstavah in tudi sicer povezano z gibanjem. Kako neizmerno veseli smo bili, ko se je naš otrok prvič postavil na noge in kako ponosni, ko je napravil prvi samostojni korak. Tako težko pričakovan trenutek, ki je zaznamoval čas, ko je pričel aktivno raziskovati in…
Preberi večProf. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiologije/vaskularne medicine in interne medicine, predsednik Združenja kardiologov Slovenije Aterosklerotična srčno-žilna bolezen ali ateroskleroza je nevidna bolezen, ki v Sloveniji po ocenah ogroža več kot 100.000 ljudi. Eden ključnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo je dolgotrajno povišan holesterol LDL – pa kljub temu dve tretjini bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo…
Preberi večProf. dr. Janez Tomažič, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL, Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, MFUL »Pandemija je v bistvu mimo, ukrepi niso več potrebni. Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, in obravnavamo covid-19 kot na…
Preberi večDr. Nina Vene, dr. med. Depresija, anksioznost, osamljenost in različne oblike psihosocialnega stresa povečajo verjetnost razvoja koronarne bolezni. Na pospešen razvoj ateroskleroze in koronarne bolezni lahko posredno vplivajo tudi nekatere osebnostne značilnosti bolnikov, kot so nestrpnost, jezavost, ambicioznost, zaradi katerih so ob neizpolnjenih pričakovanjih in pogostejših ter dalj trajajočih sporih z okolico v kroničnem stresu.…
Preberi večDr. Marko Novakovič, dr. med. Telesna vadba dokazano izboljšuje številne kazalnike srčno-žilnega zdravja, kot so telesna zmogljivost, srčna in žilna funkcija ter kakovost življenja, tako pri zdravih posameznih, kot tudi pri različnih vrstah srčno-žilnih bolnikov. Številne študije in vse sodobne smernice s področja preventivne kardiologije jo zato priporočajo: za preprečevanje nastanka srčno-žilnih bolezni pri zdravih…
Preberi večDavid Bele, dr. med., spec. interne medicine, oddelek za kardiologijo, SB Novo mesto Ljudje so že v antičnih časih vedeli za obstoj srca, čeprav njegove natančne funkcije in anatomije niso mogli povsem razumeti. Aristotel je tako menil, da v srcu nastaja kri, Hipokrat pa je že opažal, da kri teče ciklično iz srca v pljuča.…
Preberi večZa normalno delovanje telesa in naše dobro počutje je nujno, da vsi organski sistemi delujejo usklajeno in pravilno. Prebavila zavzemajo eno od osrednjih vlog, saj z zaužitjem hrane, mehansko in kemično obdelavo, absorbcijo osnovnih delcev in njihovim transportom v kri, poskrbijo, da vsaka celica telesa dobi dovolj hranilnih snovi, ki so nujno potrebna za ustvarjanje…
Preberi večZa vse udeležence vadbe in vaditelja je obvezen PCT; Naj ne hodijo na vadbo, če imajo znake akutne okužbe dihal (npr. izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, izguba vonja, okusa …); Naj ne hodijo na vadbe, če živijo z osebo s potrjeno boleznijo COVID-19, ali jim je…
Preberi večZa vse udeležence vadbe in vaditelja je obvezen PCT ! Na vhodu in izhodu objekta morajo biti nameščeni razkužilniki, priporočljivo tudi na drugih vidnih mestih; Prostore je treba učinkovito prezračiti zlasti pred pričetkom in po zaključku vsake vadbe. V največji možni meri naj se jih prezračuje tudi med vadbo; Pred vstopom v objekt si udeleženec…
Preberi večZimske jedi iz preteklosti, pripravljene na sodoben in zdrav način Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, preh. svetovalka v Termah Krka Ker mi gostje Term Krka pogosto zastavljajo vprašanje, ali to, kar svetujem in predavam v Termah Šmarješke Toplice, udejanjam tudi v svojem življenju, ter kako zdrave nasvete sprejema moja družina, sem se odločila,…
Preberi večV želji, da bi z načrtovano telesno dejavnostjo kar najbolj poskrbeli za svoje telo in zdravje, je hoja predolgo neupravičeno veljala za neuporabno lahko vadbo, še posebej, če so jo nekritično primerjali z ostalimi atletskimi dejavnostmi. Nikakor ni moč primerjati ležernega sprehoda po obilni večerji z olimpijsko hitro hojo s skoraj 16 km/uro. Redna hoja…
Preberi večNa pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in na podlagi strokovnega sodelovanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju: UKC Ljubljana) smo partnerji v zdravstvu v letu 2017 dogovorili uvedbo novega zdravstvenega programa »Ambulantna kardiološka rehabilitacija«. Uvedba novega programa je sledila napredku medicine in farmakoterapije, zlasti na področju obravnave koronarnih bolnikov, ki namesto…
Preberi večV začetku marca letos smo se tudi mi srečali v Sloveniji s prvim koronavirusnim bolnikom. Po 65 letu starosti narašča število zbolelih s hudim potekom. Bolniki s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo, bolniki s srčnim popuščanjem, pljučnimi boleznimi, onkološki bolniki so bolj dovzetni za okužbo s COVID-19, potek je hujši. Ti bolniki v veliki večini prejemajo…
Preberi večRehabilitacija kardiološkega bolnika skozi čas, prim. Janez Poles, dr. med. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je rehabilitacija vsota dejavnosti, potrebnih za ugoden vpliv na osnovni vzrok bolezni, ki bolniku po srčnem dogodku zagotavljajo čim boljše telesne, duševne in socialne pogoje za vrnitev v običajno življenje. Prvi začetki rehabilitacije kardiološkega bolnika segajo v pozno 18. stoletje.…
Preberi večNa pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in na podlagi strokovnega sodelovanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju: UKC Ljubljana) smo partnerji v zdravstvu v letu 2017 dogovorili uvedbo novega zdravstvenega programa »Ambulantna kardiološka rehabilitacija«. Uvedba novega programa je sledila napredku medicine in farmakoterapije, zlasti na področju obravnave koronarnih bolnikov, ki namesto…
Preberi večProf. dr. Zlatko Fras, dr. med., FESC, FACC Specialist kardiologije/vaskularne medicine in interne medicine Predsednik Združenja kardiologov Slovenije O pomenu delovanja Zveze koronarnih klubov in društev Slovenije in nadaljnje krepitve izvajanja njihovih programov Breme Bolezni srca in žilja ostajajo v razvitem delu sveta vodilni vzrok umiranja prebivalstva, kljub temu, da se je v…
Preberi večdoc. dr. Borut Jug, dr. med. Srčno-žilna rehabilitacija je proces, ki osebam z boleznimi srca in žilja omogoči, da zaživijo polno življenje. Sloni na usklajeni uporabi vseh sredstev, ki bolnikom pomagajo povrniti, ohranjati in krepiti zdravje. Gre za ukrep, ki je po učinkovitosti primerljiv posegom in zdravilom, saj zmanjša srčno-žilno umrljivost za četrtino, celokupno umrljivost…
Preberi večProf. dr. Irena Keber, dr. med. Rehabilitacija je že leta uveljavljen postopek v obravnavi koronarnega bolnika po akutnem koronarnem dogodku in posegih na koronarnem žilju, saj so številne raziskave pokazale njene koristi in ekonomsko upravičenost. V začetnem obdobju je temeljila predvsem na programih telesne vadbe, kasneje so dodali še dodatne dejavnosti, kot so celovita zdravstvena…
Preberi večdr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr.med. Redna telesna dejavnost je poglavitni del zdravega življenjskega sloga, ki jo svetujemo vsem ljudem. Še posebej je priporočljiva za bolnike s koronarno boleznijo, saj preprečuje napredovanje srčno-žilnih bolezni. Redna telesna dejavnost ima številne ugodne učinke: okrepi delovanje srca, žilja in dihal, poveča mišično moč, učvrsti gibala, izboljša ravnotežje, pomaga pri…
Preberi večProf. dr. Irena Keber, dr. med. Srčno popuščanje predstavlja naraščajoč problem med srčnimi bolniki, zlasti med koronarnimi bolniki in bolniki z arterijsko hipertenzijo. Je posledica oslabljenega delovanje srca, bodisi da gre za okvarjeno črpalno delovanje srca bodisi da gre za otežkočeno polnitev srca. Glavna bolezenska znaka sta otežkočeno dihanje in utrujenost, sprva le med telesno…
Preberi večProf.dr. Bojan Vrtovec, dr.med. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča. Eden izmed ključnih dejavnikov za izboljšanje prognoze in kvalitete življenja pri tem bolezenskem sidromu je ustrezno opolnomočenje bolnika. Diagnoza kronično srčno popuščanje: kako naprej? Srčno popuščanje je bolezensko stanje pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati…
Preberi večDr. Barbara Gužič Salobir, dr.med. Ishemična bolezen srca (IBS) običajno nastane zaradi aterosklerotičnih sprememb v koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srčno mišico. Ishemija (zmanjšana prekrvavitev srčne mišice) se lahko izrazi kot angina pektoris, akutni srčni infarkt, nenadna srčna smrt, srčno popuščanje ali nema ishemija, ko bolnik ne občuti posebnih težav, zmanjšano prekrvavitev pa ugotovimo z različnimi…
Preberi večDr. Nina Vene, dr. med. Pri bolnikih s koronarno boleznijo so psihične težave pogoste. V prvih dneh po miokardnem infarktu ima težave polovica bolnikov, dolgotrajne težave, predvsem depresivne in anksiozne motnje pa ima četrtina bolnikov s koronarno boleznijo. Pojavljajo se tako pri bolnikih z angino pektoris in prebolelim infarktom, pri srčnem popuščanju in po operacijah…
Preberi večprim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med. Kardiologi se pri vsakdanjem delu srečujemo z boleznimi srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok zbolevnosti in umrljivosti tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Čeprav narašča število starejše populacije, nas še vedno presenetijo mladi, predvsem moški, ki utrpijo miokardni infarkt ali najhujšo obliko koronarne bolezni – nenadno srčno…
Preberi večprim. Mirko Bombek, dr. med Razmišljanje o vlogi koronarnega kluba/društva Moj spoštovani, že pred mano upokojeni kolega, je v najinih skupnih službujočih časih povedal, da uspevaš le, če si mlad, lep in bogat. Že takrat sva se po malem strinjala, da je to dejstvo, v današnjih časih pa je to kruta resnica. V »tretjem življenjskem…
Preberi večMojca Savnik Iskra, dr. med. Koronarni klubi so združenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, ki izvajajo vseživljenjsko rehabilitacijo, za katero je dokazano, da izboljša kakovost življenja, zmanjša možnost ponovitve srčnega infarkta in izboljša preživetje bolnikov. Koronarni klub Brežice, ki je bil ustanovljen leta 2006, vključuje bolnike iz večjega dela Posavja in Obsotelja, vanj se vključujejo bolniki…
Preberi večSimon Korošec, dr. med. Akutni koronarni sindrom oziroma akutni miokardni infarkt (AMI) je za bolnika dramatičen dogodek, ki na nenaden način razkrije prisotnost koronarne bolezni. V zahodnih državah se je pojav koronarne bolezni v zadnjih desetletjih pomembno zmanjšal, kljub temu pa je še vedno vzrok za tretjino vseh smrti pri starosti nad 35 let. V…
Preberi večasist. dr. David Žižek, dr. med. Uvod Pri obravnavi katerekoli kronične bolezni je v začetku najpomembnejša opredelitev napredovalosti in dejavnikov, ki so do nje pripeljali. Znanje o nastanku in zdravljenju kronične bolezni, med katere spada tudi koronarna bolezen, moramo zdravniki in vsi zdravstveni delavci prenesti na bolnika, ki mora spoznati, da mu je dosedanji življenjski…
Preberi večPrim. Janez Tasič, dr.med. Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko zdravstveno in gospodarsko breme za vse države na svetu, prav tako tudi za članice Evropske skupnosti. Vzroki so pogosto banalni in so povezani z življenjskim slogom: nezdravo prehranjevanje, premalo fizične aktivnosti, kajenje, pretirano uživanje alkohola, debelost, nezdravo okolje itd. Pri zmanjševanju tega bremena pomagajo programi sekundarne…
Preberi večprim. Janez Poles, dr. med. Med vsemi človekovimi nagoni je spolni nagon v svoji osnovi najbolj »živalski«. V razvoju človeka se je skozi tisočletja nekoliko »pokvaril«, saj se živali spolno združujejo predvsem zaradi ohranjanja vrste, človek pa to pogosteje počne zaradi zadovoljevanja lastnih užitkov. Spolno odzivanje je za vsakega človeka zelo občutljivo in zapleteno dogajanje,…
Preberi večJanja Strašek, univ. dipl. ing. živilske tehnologije Navada je železna srajca Stari rek, ki govori, da je navade res težko spreminjati. In v moji več kot 20-letni praksi na področju človeške prehrane se je izkazalo, da prav slabe prehranske navade posamezniki zelo težko ali celo ne zmoremo spremeniti. Prepogosto rek o železni srajci velja tudi…
Preberi večLilijana Žerdoner, mag. zdr. nege Življenje je božji dar, zdravje pa je naše bogastvo in dokler smo zdravi, se sploh ne zavedamo, kakšno bogastvo nosimo v sebi. Stremimo za cilji, ki so pogosto nedosegljivi. Pomembni so nam dobra služba, dobra družba, kariera, materialne dobrine, potovanja … Ob tem se nam dogaja, da pozabljamo na dobre…
Preberi večprim. Janez Poles, dr. med. V septembru lanskega leta sem odkljukal 4 desetljetja dela z bolniki. Nisem štel dežurstev, ne pregledov – prvih ali ponovnih, razširjenih ali celotnih, ne opravljenih ultrazvokov ali obremenitvenih testiranj. Ostajajo pa številne zgodbe bolnikov, ki so se me močno dotaknile. Mnoge bridke, a tudi številne krasne, ko se je ob…
Preberi večIvan Žagar Postal sem srčni bolnik. Sem Ivan Žagar, upokojenec, star 76 let, srčni bolnik in predsednik KK Mežiške doline. Neko soboto proti koncu marca 1999 sem že v postelji začutil rahlo bolečino v prsih, ki se je najprej počasi, nato pa vedno hitreje krepila, vse do močne, skeleče bolečine, zadihanosti, znojenja, visokega srčnega utripa,…
Preberi več
