doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr.medm., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in
predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo Slovenije
Človeško telo je zelo zapleten sistem, ki deluje kot celota. Mehanizmi, ki mu omogočajo obstoj, so zelo različni, kompleksni in se med seboj prepletajo. Krvni tlak je pomembna komponenta tega sistema. Osnovni življenjski parametri, ki jih pomerimo, ko začnemo pregledovati bolnika, so krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom in temperatura.
Kaj sploh pomeni krvni tlak?
To je sila, s katero kri pritiska na steno žil telesa in je odvisna od funkcije srca in trdote žilja. Zakaj je sploh pomembno, da imamo v telesu določen krvni tlak? Vse celice v telesu potrebujejo za svoje normalno delovanje kisik in hranila, ki jim jih prinaša kri. Ko pride sveža kri do celice, odloži potrebne sestavine, ki jih celica potrebuje, in odnese odpadke, ki jih ta proizvaja. Zato je potreben pretok krvi. Pretok krvi pa potrebuje svoj generator, ki ga predstavlja srce. Brez tega pretoka celice ne bi mogle živeti in bi odmrle, tako bi človeško telo umrlo. Ko človek umre, krvni tlak (KT) ni več merljiv.
V telesu izmerimo na žilju roke navadno dve vrednosti KT. Sistolični KT (višja vrednost) je sila, s katero srce poganja kri po telesu. Diastolični KT ( nižja vrednost) pa je upor, ki ga ima kri v krvnem sistemu. Seveda mora ta sistem delovati usklajeno, da lahko srce ve, kdaj mora črpati več in kdaj manj. Njegovo črpanje je odvisno od števila utripov in od moči črpanja. Mehanizmi, ki usklajujejo potrebe telesa in črpanje srca, so zelo zapleteni in kot delovanje vsega telesa tudi ne povsem raziskani. Med seboj so povezani možgani, ledvice in srce. Za povezavo skrbijo signali tako v obliki kemičnih kot ionskih povezav. Srce se odziva na potrebe tkiva, glede na zahtevan volumen krvi. Če pade KT prenizko, se poveča frekvenca srca in pride do zoženja žil oziroma vazokonstrikcije. Ti mehanizmi so za delovanje organizma zelo pomembni, saj omogočajo, da se odzivamo na naše potrebe in položaje, v katerih trenutno smo. V tem primeru gre za hipen odziv telesa in kratkotrajno povišanje KT, ki se nato, ko potreba preneha, vrne na normalo. To je običajen odziv telesa in ni bolezensko nevaren. Drugače pa je, ko je KT stalno povišan nad normalo.
Skozi leta kliničnih raziskovanj je bilo ugotovljeno, da je najboljše preživetje ob vrednostih KT 120/80 mmHg, ob vrednostih nad 140/90 mmHgpa se poveča število srčno-žilnih dogodkov, zato je nujno, da to vrednost znižamo. Ob trajno povišanem krvnem tlaku je povečan pritisk na ožilje in v ožilju samem, kar v organih povzroči poškodbe, ki so najbolj vidne na srcu, v ledvicah, možganih. Lahko se razvije srčni infarkt, odpoved srca, srčno popuščanje, slabše delovanje in celo odpoved ledvic, pojavi se lahko možganska kap in pospešen razvoj demence. Vsak posameznik ima drugačen KT, ki ustreza njegovemu delovanju telesa in zato moramo KT uravnavati individualno.
Kakšen je mehanizem za nastanek AH?
Mehanizmi za nastanek trajno povišanega KT so zelo različni in tudi ne v celoti razjasnjeni. Vemo, da glede mehanizmov nastanka ločimo dve glavni obliki hipertenzije. Prva je primarna ali esencialna arterijska hipertenzija (AH) in druga sekundarna AH. Prve oblike je glede na pojavnost največ okoli 90 %. Natančnega mehanizma njenega nastanka ne poznamo in se razlikuje pri različnih ljudeh. Lahko je hormonski, genetski, nevrogeni, centralno povzročeni. Pri drugi obliki pa je vzrok v bolnih ledvicah ali zoženjem ledvičnega žilja, kar povzroči slabšo prekrvitev ledvic in slabša njihovo funkcijo. Da bi bila prekrvitev ledvic ugodnejša, regulacijski center v telesu zviša KT, kar pa se dogaja v celotnem telesu in ne le v ledvicah. Drugi vzrok so lahko različne hormonske motnje, ki jih je treba razpoznati (hiperaldosteronizem, feokromocitom, motnje delovanja ščitnice). Zakaj je ta razdelitev sploh pomembna? Zato, ker to drugo obliko lahko zdravimo in celo pozdravimo. Moramo pa jo prepoznati. Občasno je visok KT lahko tudi simptom kakšne druge bolezni, ki se na ta način razpozna.
Zakaj se razvije AH?
Pri sekundarni obliki obstaja nek vzrok, ki ga je treba zdraviti in tako normalizirati KT. Pri prvi najpogostejši obliki natančnega vzroka ne moremo najti. Obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki večajo možnost nastanka te oblike AH. Ločimo dejavnike, na katere ne moremo vplivati, kot so dednost, starost, moški spol, in dejavnike, na katere lahko vplivamo, kot so debelost, stres, sedeči način življenja, povišana raven maščobe v krvi, čezmerno uživanje sladkorja in ogljikovih hidratov.
Kako odkrijemo, da imamo AH?
Zelo enostavno. Na pravilen način si izmerimo KT. Preberite si članek Pravilno merjenje krvnega tlaka doma – praktični napotki na strani xx.
Ko smo prepričani, da je meritev pravilna, in vidimo, da je KT stalno povišan, se moramo posvetovati z zdravnikom. Potrebna bo kontrola krvi in urina, da bi izločili morebitne sekundarne oblike, ter ocena stopnje prizadetosti tarčnih organov. Posneti moramo tudi EKG in morda tudi oceniti očesno ozadje.
Najbolj natančno in objektivno meritev KT nam omogoča celodnevno merjenje KT, kamor nas lahko napoti osebni zdravnik. Tako vidimo, kakšen je KT tudi ponoči, kar je zelo pomembno, saj si ga sicer ponoči ne moremo meriti. Meritev se opravlja avtomatsko 24 ur in ni moteča za vsakodnevne aktivnosti.
Na podlagi vsega omenjenega se osebni zdravnik odloči za zdravljenje, če je KT v ambulanti nad 140/90 mmHg. Ciljna vrednost, ki jo želimo doseči, je 130/80 mmHg, če jo le posameznik dobro prenaša.
Kako se zdravimo?
Najprej si pomagamo z izboljšanjem življenjskega sloga. Pri tem najbolj pomaga izguba telesne teže, ki je ne moramo doseči brez povečanja gibanja in zmanjšanja vnosa hranil. Pomembno je, da zmanjšamo vnos soli, ki jo je največ v kruhu, suhomesnatih izdelkih, konzervirani hrani, kislem zelju in kisli repi. Hrane ne dosoljujemo. Ne smemo razmišljati, da moramo shujšati takoj 10 kg, pač pa je že izguba 1 kg ali 2 kg dovolj za dober začetek. Glede fizične aktivnosti je najboljša nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje in drugi aerobni športi.
V večini primerov nefarmakološki ukrepi niso dovolj in se moramo odločiti za jemanje zdravil. To pa ne pomeni, da bomo lahko čez čas, če bomo uspešno zmanjšali težo in jo zadržali, tudi zmanjšali ali celo ukinili zdravila.
Kakšna zdravila lahko dobimo?
Zdravila izbere zdravnik individualno glede na višino KT, ogroženosti bolnika in pridružene bolezni. Ker gre za večfaktorsko bolezen, ki se pri posameznem bolniku razlikuje, je pomembno, da lahko pričnemo zdraviti s kombiniranimi tabletami. V eni tabletki je več sestavin, ki na različno znižujejo KT. Le redko začnemo z enim samim zdravilom. Izbira ustreznega zdravila je odvisna od višine KT posameznika, značilnosti bolnika in pridruženih bolezni. Navadno začnemo zdraviti s kombinacijo zaviralcev konvertaze angiotenzina (ACEi), antagonistov angiotenzinskih receptorjev (ARB), kalcijevih antagonistov (CCB) ali dolgo delujočih diuretikov. Če imamo poleg AH še ishemično bolezen srca, se navadno zelo hitro odločimo za dodatek blokatorjev beta (BB), ker je pomembno, da imamo srčno frekvenco med 55/min do 60/min. Pozorni moramo biti na ostale pridružene bolezni srca oziroma ledvic, saj je tudi od tega odvisna izbira zdravila. Bolje je, da imamo več zdravil v manjših odmerkih v eni kombinirani tableti, če je le mogoče. V Sloveniji imamo na voljo res veliko število kombiniranih tablet z različnimi kombinacijami zdravil in odmerkov. S tem poenostavimo režim jemanja in tudi možnost nastanka stranskih učinkov zdravil. Nekaj mesecev po začetku jemanja zdravil moramo kontrolirati funkcijo ledvic in elektrolite v krvi.
Kaj je pomembno, ko jemljemo zdravila?
Zdravila moramo jemati redno. Če se morda pojavijo stranski učinki zdravil, kot so suh kašelj ali otekline goleni, je nujno, da se o tem pogovorimo z zdravnikom, da nam zdravila ustrezno spremeni. Pomembno je, da zdravil ne pozabimo jemati redno vsak dan, zato si skušamo to olajšati z različnimi opomniki. Zdravila pospravimo na mesto, kjer jih bomo gotovo opazili. Lahko si jih pripravimo za ves teden vnaprej. Občasno si moramo KT tudi pomeriti, da vidimo, ali je dobro nadzorovan in da dosega ciljne vrednosti 130/80 mmHg. Drugače se moramo posvetovati z zdravnikom. Občasno je treba zdravila dodati ali prilagoditi. To je vidno tudi v poletnih mesecih, ko načeloma KT pade in se potreba po zdravilih zmanjša.
Kaj, če nam krvni tlak nenadoma iztiri?
KT si najprej izmerimo na pravilen način, da se prepričamo, kakšne so vrednosti. Pomirimo se in analiziramo svoje počutje, izključimo bolečine v prsnem košu, glavobol ali druge simptome. Smo morda prejšnji dan pojedli kaj slanega, drugega kot svoje običajne hrane? Če nimamo pridruženih simptomov, lahko vzamemo še en odmerek predpisanega zdravila in počakamo. Če pa imamo pridružene simptome, se moramo posvetovati z zdravnikom, ki bo odločil, kako bomo nadaljevali z zniževanjem KT.
Končajmo tako, kot smo začeli: ali je arterijska hipertenzija huda bolezen?
Lahko rečemo DA, če je ne spoznamo, če je ne zdravimo, ker vodi v odpoved srca, ledvic, možganski in srčni infarkt. Če jo spoznamo pravočasno, zdravimo pravilno in dosegamo ciljne vrednosti 130/80 mmHg, lahko s to boleznijo dolgo in kvalitetno živimo enako kot brez nje. Zato si, prosim, občasno, vsaj enkrat letno, pomerite KT, da preverite, ali je normalen. Vsi, ki imate AH, pa si boste KT merili pogosteje, redno jemali zdravila, uživali varovalno dieto, omejili vnos soli, poskrbeli za ustrezno hidracijo, pazili na telesno težo, ohranjali redno telesno dejavnost in poskrbeli za sproščanje.
