Tudi druženje ob zaključku leta so srčno žilni bolniki izkoristili za strokovno predavanje. V Koronarnem društvu Radenci, ki združuje nekaj nad 130 članic in članov (večinoma srčno – žilnih bolnikov) s širšega območja severovzhodne Slovenije (od Lenarta do Goričkega, Lendave in Ormoža), veliko pozornost namenjajo tudi strokovnim predavanjem in s tem izobraževanju članstva. Društvo, ki ga vodi Ciril Triller, dr. med. spec. kirurg, z ekipo, tudi sploh skrbi za številne dejavnosti in s tem za boljše počutje članstva. Številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, delavnice, predstavitve, sprehodi – pohodi, vaje, telovadbe…, se vrstijo tudi v jesensko – zimskih dnevih. Srčćno žilni bolniki še posebej veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete ter sploh družabna srečanja in druženja, a tudi zdravo prehrano, ter seveda strokovna predavanja, kjer se ob tem lahko neposredno pogovarjajo s predavatelji, ki so večinoma zdravniki ali drugi medicinski delavci.
V društvu nimajo težav s pridobitvijo predavateljev, saj je včlanjenih kar nekaj zdravnikov, ki se radi odzovejo, ko je treba izvesti kakšno strokovno predavanje. Slednja v društvu sicer organizira podpredsednica društva Sonja Vidovič Rauter, upokojena dr. med. specialistka internistka – kardiologinja, ki je tudi ob izteku leta 2024 poskrbela za odmevno in aktualno predavanje. Prav na druženju ob zaključku leta je namreč najprej potekalo predavanje, ki se ga je udeležila dobra polovica članstva. Na temo Atirijska fibrilacija (migetanje preddvorov) – najpogostejša motnja srčnega ritma, je predavala Urška Bencak Ferko, dr. med. spec. internistka, ki v murskosoboški bolnišnici skrbi tudi za kardiološke bolnike. Po zanimivem predavanju je zdravnica še odgovarjala na vprašanja poslušalcev.
Atrijska fibrilacija, oz. ko srce bije po svoje, je sicer najpogostejša motnja srčnega ritma, kjer pride do neenakomernega bitja srca, a kljub temu sama po sebi po navadi ni življenjsko ogrožajoče stanje, lahko pa privede do možganske kapi ali do poslabšanja že obstoječih srčnih bolezni. Z zdravim načinom življenja in ustreznim zdravljenjem pridruženih bolezni lahko zmanjšamo tveganje za nastop atrijske fibrilacije. Predavateljica Urška Bencak Ferko je podrobno predstavila samo bolezen, njeno odkrivanje, zdravljenje, preventivo ipd. Atrijska fibrilacija je torej motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti električni dražljaj v preddvorih pri atrijski fibrilaciji ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Zato začne srce utripati neredno in prečrpa manj krvi kot sicer, zato se prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, lahko poslabša. Ker se ob atrijski fibrilaciji preddvora ne krčita, začne kri v njiju zastajati in se lahko začne strjevati. Strdki pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo arterije kjerkoli v telesu. Zaradi anatomije krvnih žil strdke pogosto zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap, ki je pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo so obsežna, neredko smrtna ali pa vodi v trajno invalidnost…
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih in prizadene okrog 4,5 milijona ljudi v državah Evropske unije. Je najpogostejša oblika hitrega in nerednega srčnega utripa, saj jo doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let. Pogostnost motnje ritma narašča s starostjo. Poleg tega pa je pogostejša pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, koronarno boleznijo in pri tistih z boleznimi srčnih zaklopk, predvsem mitralne zaklopke. Pojavlja se tudi pri bolnikih s čezmernim delovanjem ščitnice. Med dejavniki, ki lahko sprožijo atrijsko fibrilacijo, je tudi čezmerno uživanje alkohola.
Skratka, potencialni bolniki morajo biti pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika. Atrijska fibrilacija je najpogostejša aritmija v klinični praksi. Bolezen je precej pogosta in narašča s starostjo.
Oste Bakal
l
