Martina Jenko, dr.med.
Velikokrat lahko slišimo ali beremo o tem, kako kompleksno je delovanje človeškega telesa, vendar pa se vrednosti pravilnega delovanja telesa pogosto zavemo šele, ko nas pestijo različne zdravstvene težave. Telo je kot zapleteno sestavljeno, v njem se procesi medsebojno prepletajo in vplivajo eden na drugega; včasih so vplivi pozitivni (če okrepimo mišice s telesno aktivnostjo se zmanjšajo bolečine v hrbtenici, kadar shujšamo se nam zniža krvni tlak, zmanjša se potreba po zdravilih za sladkorno bolezen…), lahko pa so tudi negativni (bolečina poslabša urejenost arterijske hipertenzije, neurejena sladkorna bolezen okvari ledvici…). Povezave, ki so vzpostavljene med različnimi deli telesa oz. med različnimi organi, so torej pomemben gradnik pravilnega delovanja. Ena izmed pomembnih povezav, ki povezuje dva organa v našem telesu je povezava med ledvicama in srcem.
Kaj je kardiorenalni sindrom?
Srce in ledvici so povezani z zapletenim sistemom različnih procesov. Naloga srca je, da črpa kri po telesu, vključno s prekrvljenjem ledvic. Naloga ledvic, na drugi strani, pa je, da filtrirajo odpadne snovi in uravnavajo tekočine ter elektrolite v telesu. Delovanje srca in ledvic in njuni medsebojni vplivi se uravnavajo z zapletenimi kemijskim signalnimi potmi. Če se delovanje enega od teh dveh organov zmanjša, to lahko povzroči poslabšanje delovanje drugega. To stanje imenujemo kardiorenalni sindrom (KRS). Posledica takega negativnega medsebojnega vpliva je zadrževanje tekočine v telesu, to pa lahko vodi v simptome in znake tako srčne kot ledvične bolezni. Poznamo več podvrst kardiorenalnega sindroma- ločimo jih glede na to ali gre za akutno ali kronično bolezensko stanje; ali se je najprej poslabšalo stanje srca ali ledvic; ali je za poslabšanje stanja kriva morda sistemska bolezen.
O kardiorenalnem sindromu v ožjem smislu pa govorimo kadar gre za akutno, torej hitro nastalo poslabšanje ledvičnega delovanja, ki nastane kot posledica akutnega ali subakutnega poslabšanja srčne bolezni. Pri taki vrsti poslabšanja so še posebej ogroženi bolniki, ki že imajo obstoječo kronično ledvično bolezen- pri teh, pride do poslabšanja hitreje. Raziskave kažejo, da je okvara ledvične funkcije bolj pogosta pri bolnikih s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata (HFrEF) kot pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF). Najhujšo ledvično okvaro beležimo, kadar pride do tako imenovanega kardiogenega šoka- hudega poslabšanja delovanja srca, ki pogosto zahteva zdravljenje ne le v bolnišnici ampak v enoti intenzivne terapije. Pomembno je, da hitro prepoznamo in zdravimo vzrok poslabšanja srčnega delovanja. Praviloma se uporablja zdravljenje z zdravili, ki ojačajo srčno delovanje, v skrajnih primerih pa tudi mehanska podpora srcu. Umrljivost pri tem stanju je visoka.
Ali je kardiorenalni sindrom pogosto stanje
Kardiorenalni sindrom je zelo pogost pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Po podatkih, ki jih navajajo smernice Evropskega združenja za kardiologijo (ESC) iz let 2021 in 2023 ter Ameriškega združenja za srce (AHA) iz leta 2022, se pri približno 30–50 % bolnikov s srčnim popuščanjem razvije tudi neka oblika ledvične okvare. Vendar podatki kažejo, da le 10% oseb z dejavniki za kronično ledvično bolezen (KLB) in le 6% splošne populacije dejansko poznaj svojo ledvično funkcijo. Prav tako je pri bolnikih s KLB izjemno visoko tveganje za razvoj srčnega popuščanja. Odvisno od stopnje ledvične okvare ima 20- 40% bolnikov s KLB tudi srčno popuščanje. Obe bolezni pa sta z naraščanjem starosti v populaciji vse pogostejši.
KRS povezan s slabšo prognozo, višjo smrtnostjo in povečanim številom hospitalizacij. Bolniki s KRS pogosto potrebujejo kompleksno zdravljenje, ki vključuje uravnavanje tekočin, prilagajanje odmerkov diuretikov, obvladovanje krvnega tlaka in preprečevanje poslabšanja tako srčne kot ledvične funkcije.
Diagnoza kardiorenalnega sindroma
Prepoznavanje kardiorenalnega sindroma zahteva celostno obravnavo bolnika. Zdravniki se pri diagnostiki opiramo na klinične znake, laboratorijske preiskave in slikovne metode.
Pri bolniku pogosto opažamo znake zadrževanja tekočine, kot so otekanje nog, povečana telesna teža, težave z dihanjem- zasoplost, utrujenost, povišan krvni tlak in zmanjšano izločanje urina.
Med mehanizmi, ki vplivajo na pojav teh znakov, lahko naštejemo zmanjšano prekrvavitev ledvic, povečan tlak v venah ledvic, aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, aktivacijo RAAS sistema (hormonskega sistema, ki povzroči porast krvnega tlaka ter poslabšuje stanje) ter različne vnetne molekule. V laboratoriju beležimo porast ledvičnih retentov (kreatinin, sečnina) ter elektrolitske motnje (hiponatremija, hiperkaliemija), beležimo tudi visoke natriuretične proteine (npr. NT-proBNP).
Zdravljenje in obvladovanje kardiorenalnega sindroma
Prvi cilj, ki ga želimo z zdravljenjem doseči, je to, da bolnik izloči odvečno vodo. To lahko dosežemo v diuretiki, ki jih pacienti sprva prejemajo v obliki injekcij ali kontinuirane infuzije. V začetni fazi zdravljenja se zdravila iz prebavil namreč slabo absorbirajo in posledično v obliki tablet nimajo učinka. Pri hudi ledvični okvari, kjer je zdravljenje z zdravili neučinkovito, za odstranjevanje vode iz telesa uporabimo izven telesno ultrafiltracijo – nadomestno ledvično zdravljenje. V bolnišnici so zaradi velikih premikov tekočin potrebne tudi redne laboratorijske kontrole krvi. Pri zdravljenju je pomembno tudi izključiti druge bolezni in dejavnike, ki bi lahko privedli do poslabšanja ledvične bolezni, kot so morebitna nefrotoksična zdravila, okužbe zgornjih sečil ali zastoj urina v mehurju. Predvsem pa je v primeru kardiorenalnega sindroma za optimalno zdravljenje poslabšanja ledvičnega delovanja bistveno dobro zdravljenje srčnega popuščanja.
Zdravila, ki se pri zdravljenju uporabljamo v nadaljevanju in tudi kronični fazi bolezni, so iz različnih skupin. Diuretike uporabljamo za zmanjšanje volumna krvi in obremenitve srca. Bolniku nudijo »olajšanje« vendar pa prognostičnega vpliva nimajo. Zdravila za zniževanje krvnega tlaka iz skupine zaviralcev RAAS uporabljamo za zdravljenje arterijske hipertenzije ter za zmanjšanje proteinurije (bolezensko izločanje proteinov v urnu), kadar je ta prisotna. Ta zdravila ščitijo ledvice pred nadaljnjo škodo. Zaviralci aldosterona so pomemben del terapije pri srčnem popuščanju, saj zmanjšujejo zadrževanje natrija in tekočine, kar pripomore k izboljšanju tako srčne kot ledvične funkcije. Zdravila, ki povzročijo izločanje glukoze z urinom (SGLT-2i) upočasnijo napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) ter albuminurije (izločanje albuminov z urnim), zmanjšajo tudi tveganje za srčno- žilno smrt in hospitalizacijo. Pomembno je, da pričnemo z zdravljenjem zgodaj v poteku bolezni- tako srčnega popuščanja kot kronične ledvične bolezni.
Informirani bolnik
Za ustrezno ravnanje v primeru kardiorenalnega sindroma, je pomembno tudi ozaveščanje bolnikov o njihovem stanju. Za obvladovanje tega kroničnega stanja so pomembne redne kontrole pri zdravnikih, pomembno je, da bolnika naučimo opazovati svoje telo ter prepoznavati simptome. Pomembna je tudi doslednost pri jemanju zdravil. Bolnik in/ ali svojci bolnika s KRS naj natančno spremlja vnos tekočin, saj lahko s tem preprečimo tako dehidracijo kot hiperhidracijo in posledično tudi obiske bolnišnic.
Kako ostati zdrav?
Preventiva bolezni srca in ožilja se začne že pred otrokovim spočetjem z zdravim življenjskim slogom staršev. Kot sem omenila, je telo izredno kompleksno, vse v njem je povezano. Zadnje čase vse več govorimo o kardio-reno- metabolnem sindromu. V sklopu tega stanja prepoznavamo vpliv odvečne maščobe, ki prav tako po zapletenih mehanizmih vpliva na razvoj sladkorne bolezni tipa 2, razvoj aterosklerotične bolezni srca, ožilja nog ter vratnih arterij ter na razvoj kronične ledvične bolezni. Ameriško združenje za srce je pod imenom »8 osnov življenja« kot pomembne za zdrav vsakdan prepoznalo osem kriterijev, ki so jih razdelili v zdrava obnašanja (zdravo prehranjevanje, fizična aktivnost, izpostavljenost nikotinu, zdrav spanec) ter dejavnike zdravja (indeks telesne mase (ITM), nivo krvnih lipidov, krvni sladkor, krvni tlak). Kaj torej lahko naredimo vsak dan, da bomo ostali čim dlje čim bolj zdravi ter da bomo upočasnili bolezni pri tem, da nam zmanjšajo kvaliteto življenja? Strmimo k temu, da uživamo uravnoteženo prehrano (npr. mediteranskega tipa), smo redno telesno aktivni večino dni v tednu, ne kadimo, poskrbimo za kvaliteten spanec sedem ur na noč, vzdržujemo primerno telesno maso , tako da je naš ITM pod 25 kg/m2. S tem že skrbimo za to, da se pri nas ne razvije arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in hiperholesterolemija. V kolikor pa nas te bolezni že pestijo, bodo z zdravili bolje urejene.
Številne raziskave, ki so pokazale, da telesna aktivnost zmanjša število hospitalizacij in izboljša kvaliteto življenja. Tako pri kronični ledvični bolezni in pri srčnem popuščanju priporočam 30- 45 minut dnevno zmerne telesne aktivnosti večino dni v tednu oz. vsaj to, kar bolnik zmore.
Naj vas torej nič ne ustavi na poti v zdravo prihodnost.
