Sladkorna bolezen je tudi žilna bolezen

Ajda Urbas, dr. med.

Pojavnost sladkorne bolezni vsako leto narašča, tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Diagnozo potrdimo, ko vrednosti glukoze v krvi presežejo 7 mmol/l na tešče, vendar pa o moteni presnovi glukoze govorimo že prej, pri vrednostih nad 6 mmol/l.  Trebušna slinavka namreč ne uspe proizvesti dovolj inzulina za uravnavanje glukoze v krvi. Ker gre za moteno presnovo sladkorja, govorimo o presnovni ali metabolični bolezni. Vendar povišane vrednosti glukoze povzročajo poškodbe žil, tako velikih kot malih. Nastanejo t. i. zapleti sladkorne bolezni. Zato sladkorna bolezen ni samo presnovna bolezen, temveč tudi bolezen žil.

Poškodbe žilnega sistema

Žilni sistem ima pomembno nalogo – prenaša snovi po telesu, zagotavlja kisik in hranila celicam in zagotavlja imunski odziv telesa. Povišane vrednosti glukoze v krvi vse naloge ohromijo, poškodujejo žilno steno in povzročijo okvare žilne stene. Glukoza namreč v krvnih žilah nima posebnega namena, zato sili v celice. Za prehod glukoze iz žil v celice potrebujemo inzulin, ki kot nekakšen ključ »odklene« celice, da gre glukoza lahko v notranjost, kjer celice iz nje proizvedejo energijo za svoje delovanje. Kadar inzulina ni dovolj, glukoza ostane v krvi in poskuša »pobegniti« iz žil. Pri tem vpliva na procese, ki botrujejo zapletom:

1. Okvara endotelija – notranje ovojnice žil

Endotelij uravnava prehod krvi, skrbi za žilni tonus in prilagoditev žil na spremembo pretoka, uravnava prehajanje snovi in skrbi za uravnavanje tlaka. Kronično povišane vrednosti glukoze v krvi povzročijo okvaro endotelija ter posledično vplivajo na zmanjšane vrednosti snovi, ki skrbijo za širjenje žil (dušikov oksid), kar vodi v zožanje žil, večje tvegaje za pojav ateroskleroze ter težave z uravnavanjem tlaka.

 

2. Ateroskleroza in arterioskleroza

Ko glukoza poškoduje žile, se tja odlagajo »odvečne« snovi iz krvi. Najpogosteje so to delci holesterola, veziva, tudi kalcija. To  poveča tveganje za zoženje žil, angino pektoris, srčni infarkt in druge bolezni. Hkrati pride do t. i. arterioskleroze ali staranja žil, kar se zgodi pri kronično povišanih vrednostih glukoze prej, zato se lahko bolezni srca in žilja pojavijo pri nižji starosti kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Poleg visokih vrednosti gluokze v krvi na proces ateroskleroze vplivajo tudi delci holesterola, ki so pri osebi s sladkorno boleznijo bolj nasičeni z maščobami, manj je »dobrega« – HDL holesterola, zato govorimo o bolj aterogenem procesu.

3. Okvara malih žil, ki prehranjujejo najpomembnejše organe

Pri povišanih vrednostih procesi okvarjajo najmanjše žile, ki so zadolžene za prehranjevanje živcev, drugih žilic, ledvic, oči in drugih pomembnih organov. Ker so žile v teh organih zelo majhne, lahko relativno hitro prizadenejo celotne organe. Stene žil popokajo, se razširijo, organi pa delujejo slabše.

Klinične posledice žilnih poškodb

Žilne poškodbe se kopičijo in povzročijo trajne zaplete na organih  –kar imenujemo zapleti sladkorne bolezni. Razdelimo jih na mikrovaskularne (poškodbe malih žil) ter makrovaskularne (poškodbe velikih žil).

1. Makrovaskularni zapleti: najbolj pogosto se na večjih žilah pojavijo aterosklerotične spremembe, ki vodijo v srčni infarkt, možgansko kap ali okvare arterij na nogah. Srčni infarkti so 2–4x pogostejši in se pojavijo približno 10 let prej kot pri osebah brez sladkorne bolezni. K zapletom na večjih žilah pripomorejo tudi ostali dejavniki tveganja – kajenje, neaktivnost, nezdrava prehrana ter genetski dejavniki.
2. Mikrovaskularni zapleti: med mikrovaskularne zaplete uvrščamo poškodbe žilic v očeh in ledvicah, nevropatijo ter mikrovaskularno angino pektoris in mikroangiopatijo v možganih. Diabetična retinopatija (okvara oči) je eden najpogostejših vzrokov slepote, ledvična okvara pa lahko vodi v dializo. Nevropatija lahko posledično okvariali povzroči motnje še v drugih organih, mikrovaskularni zapleti pa vodijo v srčno popuščanje ali ishemično okvaro srca, prezgodnjo demenco in kognitivni upad.

Preprečevanje žilnih zapletov sladkorne bolezni

Za preprečevanje zapletov je bistveno dobro uravnavanje glukoze v krvi, zaželeno je, da so vrednosti čim bližje normalnim vrednostim, vendar pa pogosto samo to ne zadostuje. Za preprečevanje zapletov sta namreč zelo pomembna tudi zdrava  prehrana in redna telesna aktivnost. Ta poleg uravnavanja glukoze v krvi pripomore tudi k ohranjanju tonusa žilne stene in izboljša urejenost krvnega tlaka, znižuje ravni maščobe v krvi in pospeši pretok krvi. Pomembno je prenehati kaditi in ohranjati zdravo telesno maso. Poskrbeti je treba tudi za primerne vrednosti krvnih maščob. Če je tveganja za žilne zaplete pri osebi veliko, uporabljamo za zdravljenje zdravila iz skupin, ki taka tveganja zmanjšujejo. Pomembno je tudi, da osebe, ki imajo sladkorno bolezen, redno presejamo (opravljamo redne letne preglede) za bolezni velikih in malih žil. Oseba s sladkorno boleznijo bi morala vsaki dve leti opraviti pregled očesnega ozadja, pregled nog z žilnim pretokom, EKG, po potrebi pa tudi pregled pri kardiologu. Na ta način zagotavljamo zgodnje prepoznavanje zapletov in ohranjamo zdravje organov.