Te dni v naših medijih odmeva spodbudna novica za bolnike z življenje ogrožajočimi motnjami srčnega ritma. Slovenski kardiologi so prvi na svetu potrdili, da je preventivna katetrska ablacija koristna strategija zdravljenja za bolnike z visokim tveganjem za nastanek življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma.
V ljubljanskem kliničnem centru so postali pozorni na paciente, ki so jih obiskovali zaradi motenj srčnega ritma (aritmij). Ker so med njimi prevladovali taki z zamašenimi žilami, so se vprašali, kaj bi lahko naredili, da bi aritmije pri njih preprečili, preden sploh nastanejo. Vredno se jim je zdelo poskusiti, čeprav tega na svetu pred njimi ni še nihče. Leta 2017 so začeli študijo, ki so jo končali letos. Vanjo so vključili 60 slovenskih bolnikov v povprečni starosti 67,5 leta – večinoma moških, ker so bolj ogroženi za infarkte. Vsi v študijo vključeni pacienti so imeli srčno popuščanje in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, niso pa še imeli motenj srčnega ritma. Spremljali so jih 44 mesecev.
Njihova predpostavka je bila, da če pacientom ob vstavitvi defibrilatorja izvedejo katetrsko ablacijo, še preden razvijejo motneje srčnega ritma, to bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma, sprožitev defibrilatorja in posledično se zmanjša hospitalizacija zaradi nastanka aritmij. Predpostavka se je s študijo potrdila. Dokazali so, da če poseg – katetrsko ablacijo – opravijo, preden pacient doživi prvi šok z defibrilatorjem, se verjetnost za nastanek aritmije in posledično nadaljnjih šokov zmanjšajo za 67 odstotkov. Ugotovitev, ki so jo letošnjega maja predstavili na evropskem združenju kardiologov za aritmologijo– na najbolj prestižni seji, kjer predstavljajo odkritja leta – je doživela izjemen odziv. Koronanrih bolniki upamo, da bodo ta spoznanja čim prej prenesena v vsakdanjo prakso.
Z leve proti desni sedijo: mag. Jurij Avramovič Gregorič, dr. med., vodja kardiološke dejavnosti, Splošna bolnišnica Izola, prim. Rafael Skale, dr. med., Kardiološki oddelek, Splošna bolnišnica Celje, dr. Matevž Jan, dr. med., Kirurško in nekirurško zdravljenje srčnega ritma, Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika UKCL, prof. dr. Matjaž Šinkovec, dr. med., Laboratorij za elektrofiziološke posege, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika UKCL, doc. dr. David Žižek, dr. med., Laboratorij za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKCL, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo, Interna klinika UKCL. Foto Jože Suhadolnik/Delo
