Med sedemnajstimi koronarnimi društvi in klubi, ki tvorijo Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije – ZKDKS, je med aktivnejšimi tudi Koronarno društvo Radenci, ki združuje nekaj nad 130 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) s širšega območja severovzhodne Slovenije (od Lenarta do Lendave in Ormoža), predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric. Društvo, ki ga vodi Ciril Triller, dr. med. spec. kirurg, z ekipo, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društvo. In enako kot praktično skozi celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, sprehodi – pohodi, vaje, telovadbe…, vrstijo tudi v teh jesensko – zimskih dnevih. Omenjeni bolniki, ki sodijo med najbolj rizične, saj je dokazano, da srčno žilni bolniki (celo pred rakom) najpogosteje umirajo, še posebej veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete ter sploh družabna srečanja in druženja, a tudi zdravo prehrano. Zato niti ne preseneča, da se je tudi vsakoletne delavnice o zdravi prehrani, ki je zajeta v letni program aktivnosti, udeleži veliko članic in članov.
Tako je bilo tudi tokrat, ko jih je veliko prišlo na delavnice o zdravi prehrani, ki je pod vodstvom izkušene kulinarične strokovnjakinje Marjete Farič, znova potekala v lovskem domu Jež v Boračevi. Po besedah Faričeve, je za vse, še zlasti srčne, žilne in podobne bolnike pomembna pravilna prehrana. Ob tem, zlasti za zimski čas poudarja, da lahko zaužijemo le malo surovih jedi. „Naši predniki so vedeli, kaj je dobro in so bili bolj zdravi, saj so jedli stročnice, zelje, peso, repo, krompir in druge jedi, ki so jih pridelali v poletnem času. V tem globalnem svetu pa tudi po zimi imamo paradižnik in vse drugo, kar v tem času ni naravno. Tisto, kar ne uspeva po zimi v naravnem okolju, naj se ne bi jedlo.“ Ob tem je Faričeva prisotnim razložila kaj vse so pripravile za tokratni meni, in kako. Predsednik Koronarnega društva Radenci Ciril Triller pa je dodal: „Zdrava prehrana je za vse nas v koronarnem društvu izjemnega pomena. Zato so naše članice opravile tudi ustrezne tečaje, ki jih organizira ZKDS. In tisto, kar so se tam naučile in kar so že vedele, potem prenašajo na ostalo članstvo ter njihove najbližje svojce, ki tudi morajo vedeti, kaj je dobro za srčno – žilne bolnike. Tako praktično vsi vemo zase in za druge pripraviti zdravo hrano.“ Ob tem je Triller zatrdil, da je že druženje, klepet in izmenjava izkušenj, izjemnega pomena za članstvo.
V tem času je kar osem kuharic in trije pomočniki pripravili enkraten meni iz zdravih sestavin, kar so teoretično in praktično pokazale več desetim prisotnim članom društva. Malo pozneje pa so se vsi lahko zdravo najedli, čeprav nekateri zvečer ne polnijo želodec s posebnim veseljem, a so pred iztekom leta očitno dovoljeni tudi „prekrški“. Tokrat je, ob kozarcu odlične domače kapljice vse skupaj teknilo, zlasti zato, ker vsi morajo skrbeti za vsebnost ogljikovih hidratov in drugih koristnih sestavin. Prijazne kuharice, ki so poudarek dale predvsem krepitvi imunskega sistema, so tokrat kot aperitiv ponudile preprost tonik za ledvice, in sicer mlačno vodo z limono in ščepec soli. Za hladno predjed so na mizah čakali namazi, in sicer: ribji, fižolov, skutin in špinačni. Korenčkovi juhi in smetanovi repni juhi, je sledila glavna jed – zeljni zavitki s puranjim mesom, brstični ohrovt, svinjski medaljon in ajdovi štruklji, ter mešana sezonska solata (rdeči radič z rukolo, olivami in orehi, ter endivija s krompirjem). Tudi deserta sta bila dokaj posebna, in sicer: ajdove kroglice ter narastek z ajdovo kašo. Bilo je čudovito, okusno, zdravo in pravšnjo za ljudi s srčnimi težavami…
Glavna kuharica Marjeta Farič je ob tem povedala, da zaradi velikih razlik med različnimi vrstami ogljikovih hidratov (OH) zanje veljajo zelo različna prehranska priporočila. OH naj bi v prehrani odraslih prispevali vsaj 50 % dnevnega vnosa, pri čemer naj večino predstavljajo sestavljeni OH. Ker so slednji prisotni v veliko živilih, je priporočilo pogosto doseženo. „Čim bolj pa omejimo vnos prostih sladkorjev. Vnos slednjih naj bi bil manj od 10 % dnevnega vnosa energije. OH v telesu predstavljajo vir energije, so pa tudi nujno potrebni za tvorbo glikogena v mišicah in predstavljajo osnovno hrano za živčni sistem. Zaradi te vloge jih telo sintetizira samo če njihov prehranski vnos ni zadosten. Takšen proces je za telo obremenjujoč, zato je priporočljivo, da vnos OH ne pade pod 25 % dnevnega energijskega vnosa. Vnos OH je običajno sicer mnogo večji. Telo nima mehanizma za dolgotrajne kopičenje večjih količin OH. Presežki se kopičijo v obliki maščobe. Hitri dvig in prevelika nihanja v ravni krvnega sladkorja lahko čez čas pripeljejo do razvoja sladkorne bolezni tipa 2, zato je pomembno, da poskrbimo za čim bolj enakomeren raven glukoze v krvi. Pomagamo si tako, da se izogibamo živilom s prostimi sladkorji in raje posegamo po takšnih, ki imajo čim več sestavljenih OH in prehranskih vlaknin“, je med drugim razložila Marjeta Farič, ki dodaja: „OH se ne smemo odpovedati, saj so odličen vir mineralov, vitaminov in vlaknin, so ključni za proizvodnjo energije,ter pomagajo vzpostaviti telesno in duševno zdravje. Zdravi OH vsebujejo prehranske vlaknine, ti pa ustvarjajo občutek sitosti, preprečujejo nenadni upad energije, ter željo po ne zdravi hrani in sladkarijah. S tem da v telo vnašamo zdrave OH, se posredno obvarujemo tudi pred stresom in negativnimi posledicami stresa za naše zdravje“.
Srčno žilni bolniki morajo dobro razmisliti, kaj bodo vnesli v telo ! (besedilo in fotografije : Oste Bakal)
