-
Demenca kot izziv sodobne družbe – med stroko, sočutjem in skupnostjo
Ljubljana je gostila ASK 2026 – 13. mednarodno konferenco o demenci, ki jo je organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija. Konferenca je bila posvečena enemu največjih izzivov sodobnega časa – demenci. Združila je domače in mednarodne strokovnjake s področij nevrologije, psihiatrije, zdravstvene nege, socialnega varstva, rehabilitacije in dolgotrajne oskrbe.
Osrednje sporočilo konference je bilo, da demenca ni le zdravstvena diagnoza, temveč kompleksen družbeni, družinski, strokovni in etični izziv. Zato uspešna obravnava zahteva zgodnje prepoznavanje bolezni, sodobne diagnostične in terapevtske pristope, celostno zdravstveno nego, ustrezno socialno podporo ter demenci prijazno skupnost.
Za medicinske sestre je konferenca posebej poudarila pomen opazovanja, empatične komunikacije, strokovne presoje, spremljanja vedenjskih sprememb, prepoznavanja bolečine in sodelovanja s svojci. Za člane koronarnega društva pa je bila pomembna povezava med srčno-žilnim zdravjem, zdravim življenjskim slogom in zdravjem možganov.
| Področje | Ključna vsebina |
| Osrednja tema | Demenca kot izziv sodobne družbe – med stroko, sočutjem in skupnostjo. |
| Organizator | Spominčica – Alzheimer Slovenija. |
| Strokovna področja | Nevrologija, psihiatrija, zdravstvena nega, socialno varstvo, rehabilitacija, dolgotrajna oskrba, paliativna oskrba in skupnostni pristopi. |
| Ključni poudarki | Zgodnja diagnostika, biomarkerji, nova zdravila, bolečina, razpoloženje, lokalne skupnosti, dolgotrajna oskrba, paliativna podpora, nevroplastičnost in inovativne aktivnosti. |
2. Otvoritveni nagovori in poslanstvo Spominčice
Otvoritveni del konference so zaznamovali nagovori predstavnikov Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za zdravje Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij Alzheimer’s Disease International in Alzheimer Europe. Poudarjena je bila nujnost povezovanja zdravstvenega sistema, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in prostovoljcev.
Predsednica Spominčice Alzheimer Slovenija, ga. Štefanija L. Zlobec, je predstavila ključne dejavnosti Spominčice, prizadevanja za uresničevanje Strategije za obvladovanje demence ter aktivnosti na področju ozaveščanja, podpore svojcem, izobraževanja strokovne in laične javnosti ter razvoja demenci prijaznih okolij.
Iz priložene fotografije je razviden tudi predstavitveni pano Spominčice z dejavnostmi organizacije: posvetovalnica SOS 059 305 555 in osebno svetovanje, skupine za samopomoč, usposabljanje o demenci »Ne pozabi me«, spletna stran spomincica.si, sporočila za javnost in demenci prijazne točke. Ta nabor dejavnosti kaže, da Spominčica deluje na več ravneh: informiranje, neposredna pomoč, izobraževanje, zagovorništvo in povezovanje skupnosti.
V uvodnem delu je bilo poudarjeno, da uresničevanje strategije ni mogoče brez sodelovanja različnih organizacij, zdravstvenih ustanov, lokalnih skupnosti in prostovoljcev. Cilj tega povezovanja je izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco in njihovih družin ter zmanjševanje stigme.
3. Prvi sklop: Novosti v obravnavi demence
Prvi strokovni sklop je predstavil aktualna spoznanja na področju diagnostike, zdravljenja in spremljajočih simptomov demence. V ospredju so bili nevrološki znaki, razlikovanje med vrstami demenc, zgodnja diagnostika, nove terapevtske možnosti, razpoloženjske spremembe ter bolečina pri osebah z demenco.
3.1 Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Gib in misel, demenca in Parkinsonova bolezen
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zelo nazorno predstavil razlike med Parkinsonovo boleznijo, Alzheimerjevo demenco ter različnimi oblikami demence. Poudaril je stičišča med gibalnimi in kognitivnimi motnjami ter opozoril, da se simptomi različnih nevrodegenerativnih bolezni pogosto prepletajo.
Parkinsonovo bolezen je predstavil kot kronično nevrodegenerativno bolezen, povezano s pomanjkanjem dopamina v možganih. Med najbolj značilnimi znaki bolezni so počasnost gibanja, okorelost, tresenje, motnje ravnotežja ter pogoste težave s spanjem in razpoloženjem.
Posebej zanimiv del predavanja je bil namenjen vprašanju, kaj pomeni »misel« pri Parkinsonovi bolezni. Predavatelj je poudaril težave pri načrtovanju in organizaciji, počasnejše razmišljanje, zmanjšano oziroma slabšo pozornost, težave pri opravljanju več nalog hkrati ter možne težave s spominom že v zgodnejših fazah bolezni.
Pri delu bolnikov s Parkinsonovo boleznijo se razvije tudi demenca, najpogosteje v kasnejših fazah bolezni. Takrat so prizadete predvsem pozornost, orientacija in vidno-prostorske sposobnosti, pogosto pa se pojavijo tudi halucinacije in nihanja pozornosti. Predavatelj je posebej poudaril pomen zgodnje podpore družini in svojcem.
Zelo slikovito je pojasnil povezavo med gibanjem, mišljenjem in spominom. Hoteni gibi zahtevajo načrtovanje in odločanje, avtomatski gibi pa običajno potekajo skoraj brez zavestnega napora. Pri Parkinsonovi bolezni pride do motene avtomatizacije gibanja; podobno se lahko upočasnijo tudi miselni procesi in priklic spomina. Gibanje, mišljenje in čustva uporabljajo povezana možganska omrežja, zato demenca nikoli ne prizadene le spomina, ampak človeka kot celoto.
Na razumljiv in slikovit način je predstavil značilne znake posameznih vrst demence, razlikovanje med motnjami gibanja, spomina, izvršilnih funkcij in vedenjskimi spremembami. Posebej je izpostavil pomen zgodnjega prepoznavanja subtilnih sprememb v gibanju, mimiki obraza, ravnotežju in mišljenju, saj lahko prav te spremembe napovedujejo razvoj nevrodegenerativne bolezni že več let pred postavitvijo diagnoze.
Predavanje je bilo za udeležence dragoceno zaradi jasnih kliničnih primerov in povezovanja nevroloških simptomov z vsakodnevnim življenjem bolnikov in njihovih družin. Predavatelj je predstavil primer bolnika s Parkinsonovo boleznijo, ki je pri hoji izrazito stopical in težko začel gibanje. Po aplikaciji dopamina pa je hoja skoraj normalno stekla, kar je slikovito primerjal z ritmom »Radeckega marša«. S tem je pokazal, kako pomembno vlogo ima dopamin pri uravnavanju gibanja in kako lahko zdravljenje pomembno izboljša kakovost življenja, čeprav bolezni ne odpravi.
Posebej zanimiv je bil tudi primer bolnika, ki je zaradi motenj avtomatizacije gibanja skoraj »pozabil hoditi«. Ko si je med hojo začel ritmično šteti korake »1, 2, 1, 2«, je ponovno zmogel hojo. Primer je nazorno pokazal, da možgani gibanja in mišljenja ne ločujejo povsem med seboj ter da lahko zavestni miselni procesi pomagajo ponovno aktivirati motene gibalne vzorce.
| Področje | Ključna vsebina |
| Parkinsonova bolezen | Kronična nevrodegenerativna bolezen s pomanjkanjem dopamina; značilni so počasnost, okorelost, tresenje in motnje ravnotežja. |
| Misel pri Parkinsonovi bolezni | Težje načrtovanje in organizacija, počasnejše razmišljanje, težave z večopravilnostjo, slabša pozornost in občasne spominske težave. |
| Parkinsonova bolezen in demenca | Demenca se pojavi pri delu bolnikov, najpogosteje v kasnejših fazah; prizadete so pozornost, orientacija in vidno-prostorske sposobnosti, pogoste so halucinacije in nihanja pozornosti. |
| Klinični pomen | Zgodnje prepoznavanje sprememb v gibanju, mimiki, ravnotežju in mišljenju ter zgodnja podpora družini. |
3.2 Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger: Demenca kot sindrom
Prof. dr. Pirtošek in izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger sta posebej poudarila, da demenca ni ena sama bolezen, temveč sindrom – skupek simptomov, ki jih lahko povzročajo različne bolezni možganov. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, vendar demenca ni isto kot Alzheimerjeva bolezen.
Za pravilno obravnavo je ključno prepoznati pravi vzrok nastanka težav, saj se posamezne vrste demence razlikujejo po poteku bolezni, simptomih, zdravljenju in podpori bolnikom. Predavatelja sta poudarila pomen zgodnje in natančne diagnostike ter individualnega pristopa k vsakemu bolniku.
3.3 Izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger: Zgodnja diagnostika, biomarkerji in sodobno zdravljenje
Izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger je predstavila sodobne možnosti zgodnje diagnostike in zdravljenja demence. V Sloveniji naj bi po predstavljenih podatkih živelo približno 47.000 oseb z demenco in približno 63.000 oseb z blago kognitivno motnjo. Blaga kognitivna motnja predstavlja pomembno prehodno obdobje med normalnim staranjem in demenco; pri približno 5–20 % bolnikov letno lahko napreduje v Alzheimerjevo bolezen.
Predstavila je razvoj bolezni od začetnega patološkega procesa v možganih, preko blage kognitivne motnje, do razvite Alzheimerjeve bolezni oziroma demence. Posebej je poudarila, da biomarkerji niso presejalni testi, temveč služijo potrditvi diagnoze Alzheimerjeve bolezni.
Biomarkerji se najpogosteje določajo iz likvorja, kjer spremljajo prisotnost amiloida beta, beljakovine tau oziroma TAU ter drugih pokazateljev nevrodegeneracije. Krvni biomarkerji že obstajajo in predstavljajo zelo obetavno področje diagnostike, vendar v Evropski uniji še niso rutinsko odobreni za klinično uporabo.
Poseben poudarek je bil namenjen razvoju novih bioloških zdravil za Alzheimerjevo bolezen, ki delujejo na amiloidne obloge v možganih. Predstavljena so bila nova monoklonska protitelesa, kot sta Leqembi oziroma lecanemab in donanemab. Njihov cilj je odstranjevanje patološkega beta-amiloida ter upočasnitev napredovanja bolezni v zgodnjih fazah.
Predavateljica je poudarila, da nova zdravila niso primerna za vse bolnike. Največ koristi imajo osebe v zgodnji fazi bolezni oziroma pri blagih kognitivnih motnjah, pri katerih je z biomarkerji potrjena Alzheimerjeva patologija. Pred uvedbo zdravljenja so potrebne natančne diagnostične preiskave, vključno z biomarkerji v likvorju ali PET diagnostiko.
Opozorila je tudi na možne neželene učinke, predvsem možganske krvavitve in edeme oziroma ARIA spremembe, zato je med zdravljenjem potrebno redno spremljanje z magnetno resonanco. Donanemab je v raziskavah upočasnil napredovanje bolezni za približno 35 %, zdravljenje pa običajno poteka 12–18 mesecev, nato se lahko prekine.
Poudarila je, da odstotke uspešnosti zdravljenja pogosto spremlja tudi subjektivno doživljanje funkcionalnosti posameznika, zato jih je treba razumeti previdno. Nova zdravila bolezni ne odstranijo, lahko pa pomembno upočasnijo njeno napredovanje. Zaradi zahtevne diagnostike in potrebe po potrditvi amiloidne patologije je za zdravljenje trenutno primernih le približno 8–15 % bolnikov.
Predavanje je med udeleženci vzbudilo optimizem, saj se področje zdravljenja demence hitro razvija, hkrati pa je opozorilo, da bo uspešno zdravljenje mogoče le ob zgodnjem prepoznavanju bolezni in dobro organizirani multidisciplinarni obravnavi.
Preventivni poudarki, ki jih je izpostavila predavateljica:
- redna telesna aktivnost,
- urejen krvni tlak,
- zdrava prehrana,
- socialna aktivnost,
- urejeno spanje,
- nadzor kroničnih bolezni.
3.5 Prim. izr. prof. dr. Martin Rakuša: Bolečina pri bolnikih z demenco
Prim. izr. prof. dr. Martin Rakuša je poudaril, da je ocenjevanje bolečine pri osebah z demenco zelo zahtevno zaradi zmanjšane sposobnosti komunikacije. Poudareki predavanja so vključevali zmanjšano sposobnost komunikacije, zahtevnost ocene bolečine, veliko variabilnost pri ocenjevanju bolečine, razlike v predpisovanju analgetikov, povezavo kronične bolečine z večjim tveganjem za razvoj demence ter pomemben vpliv bolečine na uporabo zdravstvenih storitev.
Predavatelj je poudaril, da vse kronične bolezni povečujejo možnost za nastanek demence, zato je pomembno dobro obvladovanje kroničnih bolezni skozi celotno življenjsko obdobje. Pri osebah z demenco lahko neprepoznana bolečina povzroči ali poslabša nemir, motnje spanja, zavračanje oskrbe, agresivnost, umik, jok, stisko in zmanjšano kakovost življenja.
Posebej je opozoril na vedenjske simptome, ki lahko kažejo na prisotnost bolečine: grimase, namrščenost, stiskanje zob, stokanje, jokanje, kričanje, zaščitne gibe pri dotiku, zaščitne gibe pri negi, zavračanje sodelovanja pri negi, motnje spanja in nočni nemir.
Predstavil je tudi motnje gibanja kot možen znak bolečine: napetost mišic, okorelost, spremembe drže, zavračanje gibanja, nemir, ponavljajoče vstajanje, tavanje in spremembe hoje. Takšne spremembe so lahko pri osebah z demenco edini jasen signal, da se nekaj dogaja.
Posebej zanimiv je bil poudarek o glavobolu pri bolnikih z demenco. Glavobol prizadene približno 25 % do 27 % bolnikov z demenco, pogosteje moške, najpogosteje pa gre za migreno. Število dni z glavobolom se mesečno s starostjo zmanjšuje. Nov ali spremenjen glavobol pri starejšem bolniku zahteva dodatno pozornost, saj je lahko tudi opozorilni znak nevrodegenerativnih sprememb.
Predstavljena je bila povezava med migreno oziroma glavobolom in dejavniki nastanka demence. Med možnimi mehanizmi so bili omenjeni kronično vnetje, motnje prekrvavitve, oksidativni stres, motnje spanja, kognitivni upad ter spremembe v možganskih povezavah.
Pomemben del predavanja je bil namenjen ocenjevanju bolečine pri osebah z demenco. Predavatelj je predstavil različne lestvice za oceno bolečine, med njimi PAINAD, DOLOPLUS 2, NOPPAIN, Abbey Pain Scale ter VAS/NRS pri osebah, ki še zmorejo samoporočanje. Lestvice temeljijo na opazovanju obrazne mimike, telesne drže, vokalizacije, vedenjskih sprememb, odzivov pri negi in sprememb pri fizični aktivnosti.
Pri zdravljenju bolečine je poudaril postopnost. Najprej so pomembni nefarmakološki ukrepi, šele nato zdravila. Med farmakološkimi možnostmi so bili predstavljeni paracetamol, nesteroidni antirevmatiki, opioidi ter nevromodulatorna zdravila. Kot prvo zdravilo je bil posebej izpostavljen paracetamol, nato pa po potrebi druga analgetična terapija.
Nefarmakološki ukrepi in osnovni dejavniki, ki pogosto pomagajo:
- miren in prijazen pristop,
- nežno premikanje,
- pomoč pri hoji,
- udoben položaj telesa,
- topla odeja ali toplota,
- masaža rok ali ramen,
- mirna glasba,
- znano in varno okolje,
- redno gibanje po zmožnostih,
- dober spanec,
- redna hidracija in prehrana,
- uporaba očal in slušnega aparata,
- zmanjšanje hrupa in stresa.
4. Drugi sklop: Demenca in lokalne skupnosti
Drugi sklop je bil usmerjen v pomen skupnosti, socialne vključenosti in podpore osebam z demenco. Osrednje sporočilo je bilo, da osebe z demenco ne potrebujejo le zdravstvene oskrbe, temveč razumevanje, spoštovanje, potrpežljivost, varnost in podporo okolja.
4.1 Dr. Zdenka Čebašek-Travnik in ga. Ana: Modra palica in Arboretum Volčji Potok
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik in ga. Ana sta predstavili projekt Modra palica ter posebno pot v Arboretumu Volčji Potok, namenjeno osebam z demenco in njihovim svojcem. Projekt spodbuja gibanje, orientacijo, senzorno doživljanje narave ter varno vključevanje oseb z demenco v skupnost.
Projekt Modra palica poudarja pomen čustev, občutka varnosti, gibanja, vključevanja oseb z demenco v naravno in socialno okolje ter podpore svojcem. Stik z naravo, hoja, strukturirane aktivnosti in občutek sprejetosti pomembno vplivajo na zmanjševanje stresa, tesnobe, socialne izolacije in občutka izgubljenosti pri osebah z demenco.
V Arboretumu Volčji Potok potekajo posebej organizirana vodenja po poti za osebe z demenco. Lokalni vodniki so posebej usposobljeni za delo z osebami z demenco, dodatno pa usposabljajo tudi prostovoljce in svojce za spremljanje po poti. Določeni dnevi so namenjeni organiziranemu vodenju.
Takšne aktivnosti omogočajo ohranjanje samostojnosti, občutka varnosti ter dostojanstvenega vključevanja v vsakdanje življenje. Pomemben vidik je tudi razbremenitev svojcev: v času vodenja lahko svojci dobijo nekaj časa zase in si nekoliko oddahnejo od vsakodnevnih obremenitev.
4.2 Ga. Štefanija L. Zlobec: Demenci prijazne točke in ozaveščanje javnosti
Ga. Štefanija L. Zlobec je predstavila razvoj demenci prijaznih točk po Sloveniji ter aktivnosti Spominčice pri ozaveščanju javnosti. Mreža Demenci prijaznih točk je namenjena ustvarjanju bolj vključujočega, varnega in odzivnega okolja za osebe z demenco.
Poudarila je željo, da bi bilo takšnih točk po Sloveniji čim več. Pred vzpostavitvijo posamezne točke poteka izobraževanje zaposlenih oziroma sodelujočih, ki bodo na teh mestih nudili pomoč, informacije in podporo osebam z demenco ter njihovim svojcem.
Izpostavila je, da osebe z demenco ne potrebujejo le zdravstvene oskrbe, temveč predvsem razumevanje, spoštovanje, potrpežljivost in podporo okolja. Demenci prijazne točke so zato pomemben element skupnostne skrbi in zmanjševanja stigme.
4.3 Dr. Božidar Voljč: Celovita obravnava demence v lokalni skupnosti
Dr. Božidar Voljč je predstavil model celovite obravnave demence v lokalni skupnosti. Izpostavil je pomen povezovanja primarnega zdravstva, socialnih služb, nevladnih organizacij in svojcev.
Tak model je pomemben zato, ker se večina izzivov demence ne pojavlja samo v ambulanti ali bolnišnici, temveč doma, v soseski, trgovini, lekarni, društvu in drugih prostorih vsakdanjega življenja. Lokalna skupnost mora zato znati prepoznati stisko, ponuditi osnovno pomoč, usmeriti svojce in omogočiti čim daljše varno življenje v znanem okolju.
4.4 Red. prof. dr. Jana Mali: Dolgotrajna oskrba oseb z demenco
Red. prof. dr. Jana Mali je opozorila na številne izzive dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco ter predstavila raziskave na področju socialnega varstva in oskrbe starejših.
Posebej kritično je spregovorila o pomanjkljivostih Zakona o dolgotrajni oskrbi. Po uvedbi zakona se po njenem mnenju ni vzpostavil enoten sistem oskrbe, temveč večtirni sistem, v katerem imajo uporabniki različne pravice, različno dostopnost storitev in neenako finančno obremenitev.
Opozorila je tudi, da so osebe z demenco v sistemu pogosto spregledane, pravice do pomoči na domu pa so pogosto nezadostne glede na dejanske potrebe bolnikov in njihovih družin. Posebej je poudarila potrebo po bolj enotnem, dostopnem in človeku prijaznem sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bi upošteval specifične potrebe oseb z demenco in razbremenil njihove svojce.
5. Tretji sklop: Nova spoznanja na področju demence
V tretjem sklopu so predavatelji predstavili najnovejše raziskovalne usmeritve in širši pogled na življenje z demenco. Skupna nit sklopa je bila možnost zgodnejšega prepoznavanja tveganja, ohranjanja možganskih funkcij, dostojanstvenega življenja in spoštovanja človekovih potreb tudi v bolezni.
5.1 Prof. dr. Vojko Kavčič: Dinamični biomarkerji in EEG
Prof. dr. Vojko Kavčič iz ZDA je predstavil razvoj dinamičnih biomarkerjev za zgodnje odkrivanje pospešenega kognitivnega upada. Posebej zanimive so raziskave EEG aktivnosti možganov kot zgodnjega pokazatelja sprememb pri demenci.
Predavatelj je pojasnil, da raziskovalci spremljajo električno aktivnost možganov v mirovanju, med miselno obremenitvijo ter po zaključku naloge, ko se možgani vračajo v izhodiščno stanje. Prav sposobnost možganov, da se po obremenitvi vrnejo v normalne vzorce delovanja, se kaže kot zelo pomemben pokazatelj nevrodegenerativnih sprememb.
Predstavljene so bile spremembe različnih možganskih valov, predvsem upočasnjevanje alfa aktivnosti ter spremembe theta valov, ki se pojavljajo že v zgodnjih fazah kognitivnega upada. EEG tako postaja obetavno, neinvazivno in dostopnejše orodje za zgodnje odkrivanje tveganja za razvoj demence še pred izrazitimi kliničnimi simptomi.
5.2 Vida Drame Orožim, dr. med.: Nevroplastičnost in aktivno življenje
Vida Drame Orožim, dr. med., je govorila o nevroplastičnosti možganov in možnostih ohranjanja možganskih funkcij skozi aktivno življenje. Poudarila je pomen gibanja, miselne dejavnosti in socialne vključenosti.
Predavanje je pomembno dopolnilo preventivne poudarke konference: možgani ostajajo prilagodljiv organ, zato imajo vsakodnevne navade, telesna aktivnost, učenje, druženje, urejeno spanje in obvladovanje kroničnih bolezni velik pomen za ohranjanje kognitivnih sposobnosti.
5.3 Mag. Mateja Lopuh: Paliativna podpora pri demenci
Mag. Mateja Lopuh je poudarila pomen paliativne podpore pri osebah z demenco. Posebej je izpostavila misel, da paliativna oskrba ni »čakanje na smrt«, temveč poziv k življenju in ohranjanju kakovosti življenja v vsakem dnevu.
Predavanje je poudarilo pomembnost življenja v dnevih in ne štetja dni. Paliativni pristop vključuje lajšanje telesnih simptomov, podporo pri duševnih stiskah, pomoč svojcem ter spoštovanje želja in dostojanstva posameznika.
Pomemben del paliativne oskrbe je ustvarjanje občutka varnosti, bližine in smisla tudi v napredovalih fazah bolezni. Predavateljica je opozorila, da osebe z demenco pogosto potrebujejo veliko več kot le medicinsko pomoč – potrebujejo odnos, prisotnost, poslušanje in občutek, da ostajajo pomemben del skupnosti in družine.
5.4 Darinka Klemenc: Intimnost, bližina in dostojanstvo
Posebno pozornost je pritegnilo predavanje Darinke Klemenc o intimnosti in bližini v starejšem življenjskem obdobju ter pri osebah z demenco. Poudarila je, da potreba po toplini, dotiku, spoštovanju in človeški bližini ostaja prisotna tudi v starosti in bolezni.
Za zdravstvene delavce in svojce je to pomemben opomnik, da človeka z demenco ne smemo zreducirati na diagnozo ali na izgubljene sposobnosti. Spoštovanje osebnih meja, zasebnosti, telesne integritete, dostojanstva in potrebe po bližini ostaja temelj kakovostne oskrbe.
6. Četrti sklop: Inovativni pristopi pri delu z osebami z demenco
Zadnji strokovni sklop je predstavil primere dobrih praks iz tujine. Poudaril je, da se obravnava demence razvija v smeri medpoklicnega sodelovanja, ustvarjalnih aktivnosti, podpore po diagnozi, življenja v domačem okolju in uporabe glasbe kot terapevtskega pristopa.
| Področje | Ključna vsebina |
| Dr. Ágnes Egervári | Predstavila je medpoklicni model izobraževanja za svetovanje pri demenci na Madžarskem, ki povezuje različne zdravstvene in socialne stroke. |
| Sandra Kerovec | Predstavila je terapevtsko pletenje kot obliko aktivnosti, ki spodbuja socialno povezanost, koncentracijo, občutek koristnosti in ohranjanje finomotoričnih ter kognitivnih sposobnosti pri osebah z demenco. |
| Friederike De Maeyer | Opozorila je na paradoks sodobnega časa: razvoj novih zdravil za demenco, ob hkratnem pomanjkanju ustrezne podpore po postavitvi diagnoze. |
| Danijela Car Jones | Predstavila je organizacijo oskrbe oseb z demenco v Avstraliji, kjer veliko pozornosti namenjajo podpori družinam in življenju oseb z demenco v domačem okolju. |
| Dr. Vidya Shenoy | Predstavila je nevrološko glasbeno terapijo. Glasba lahko pomembno vpliva na razpoloženje, spomin, komunikacijo in kakovost življenja oseb z demenco. |
7. Strokovni pomen konference za medicinske sestre
Konferenca ASK 2026 je ponovno pokazala, da je zdravstvena nega pri demenci veliko več kot izvajanje postopkov. Medicinska sestra je pogosto tista, ki prva opazi spremembe v vedenju, razpoloženju, spanju, prehranjevanju, gibanju, sodelovanju pri negi in komunikaciji.
Za medicinske sestre je bilo posebej pomembno sporočilo o celostnem pristopu k človeku. Oseba z demenco potrebuje strokovno znanje, predvsem pa potrpežljivost, razumevanje, občutek varnosti in spoštljivo komunikacijo. Pomembno je, da se zdravstveni delavec zaveda, da občutki ostanejo prisotni tudi takrat, ko spomin na dogodek ali besede izgine.
V praksi to pomeni, da je treba pozornost nameniti zgodnjemu prepoznavanju kognitivnih in razpoloženjskih sprememb, oceni bolečine z opazovanjem neverbalnih znakov, zagotavljanju varnega okolja, spodbujanju gibanja po zmožnostih, dobri hidraciji in prehrani, skrbi za spanje ter vključevanju svojcev.
Praktične usmeritve za zdravstveno nego:
- opazovati spremembe mimike, drže, gibanja, razpoloženja, spanja in sodelovanja pri negi;
- pri sumu na bolečino uporabiti primerne opazovalne lestvice, npr. PAINAD, DOLOPLUS 2, NOPPAIN ali Abbey Pain Scale;
- komunicirati mirno, počasi, spoštljivo in z jasnimi navodili;
- zmanjševati hrup, stres in nepotrebne dražljaje;
- preveriti uporabo očal, slušnega aparata in drugih pripomočkov;
- spodbujati redno gibanje, znano okolje, glasbo, dotik in dejavnosti, ki dajejo občutek varnosti;
- v obravnavo vključiti svojce ter jih razbremenjevati z informacijami in podporo;
- pri vedenjskih spremembah najprej pomisliti tudi na bolečino, nelagodje, lakoto, žejo, zaprtje, okužbo, strah ali preobremenjenost okolja.
8. Pomen za člane koronarnega društva
Tema konference je pomembna tudi za člane koronarnega društva, saj so srčno-žilne bolezni in zdrav življenjski slog tesno povezani z zdravjem možganov. Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, socialna vključenost, urejen krvni tlak, urejeno spanje ter skrb za duševno zdravje pomembno vplivajo tudi na zmanjševanje tveganja za razvoj demence.
Poudarek na obvladovanju kroničnih bolezni je za koronarno populacijo posebej pomemben. Dobra urejenost krvnega tlaka, sladkorne bolezni, maščob, telesne teže, spanja in telesne zmogljivosti ni pomembna samo za srce, temveč tudi za možgansko prekrvavitev, kognitivno rezervo in samostojnost v starosti.
Konferenca je udeležence spodbudila k razmisleku, da lahko vsak posameznik prispeva k bolj vključujoči družbi za osebe z demenco – z razumevanjem, prijaznostjo, pripravljenostjo pomagati in sprejemanjem ljudi, ki se v javnem prostoru zaradi bolezni znajdejo v stiski.
Preprosta sporočila za člane koronarnega društva:
- kar koristi srcu, pogosto koristi tudi možganom;
- redno gibanje je pomembno za srčno-žilno in kognitivno zdravje;
- socialna povezanost zmanjšuje osamljenost in podpira duševno zdravje;
- urejen krvni tlak je pomemben preventivni dejavnik;
- osebe z demenco v skupnosti potrebujejo potrpežljivost, jasna navodila, prijazen pristop in občutek varnosti.
Na panoju Spominčice so med prvimi znaki navedeni: postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij in nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj ter spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapiranje vase in izogibanje družbi.
Ti znaki so pomembni zato, ker omogočajo hitrejše prepoznavanje začetnih sprememb in pravočasno usmeritev k zdravniku. V vsakdanji praksi je pomembno razlikovati med običajno pozabljivostjo in spremembami, ki vplivajo na samostojnost, presojo, komunikacijo, varnost in socialno vključevanje posameznika.
10. Sklep
ASK 2026 je bila strokovno bogata in vsebinsko navdihujoča konferenca, ki je povezala znanje, raziskovanje in človečnost. Predavanja so pokazala, da se področje diagnostike in zdravljenja demence hitro razvija, hkrati pa ostaja ključno vprašanje, kako osebam z demenco in njihovim svojcem zagotoviti dostojanstveno, varno in kakovostno življenje.
Konferenca je jasno pokazala, da demenca ni le medicinski problem, temveč družbeni izziv, ki zahteva sodelovanje različnih strok in skupnosti. Zgodnje prepoznavanje, natančna diagnostika, strokovna zdravstvena nega, obvladovanje bolečine, čustvena varnost, podpora svojcem, demenci prijazne točke, lokalni projekti in vključujoča družba so med seboj povezani deli iste celote.
Za medicinske sestre konferenca pomeni strokovno spodbudo k še bolj občutljivi, opazovalni in celostni obravnavi oseb z demenco. Za člane koronarnega društva pa pomeni opomnik, da je skrb za srce hkrati tudi skrb za možgane in da lahko vsak posameznik z zdravim življenjskim slogom, socialno vključenostjo in prijaznim odnosom prispeva k bolj varni, razumevajoči in sočutni skupnosti.
Dogodek je poudaril pomen medpoklicnega sodelovanja, zdravstvene nege, lokalnih skupnosti ter sočutnega odnosa do ljudi, ki živijo z demenco. V ospredju ostaja človek – ne diagnoza – ter njegova pravica do dostojanstva, varnosti, bližine, razumevanja in kakovostnega življenja.
Lilijana Žerdoner, Zdenka Kočivnik Leskak
