Koronarni klub Celje je svojo 38. obletnico delovanja obeležil z odprtjem javne poti za 6-minutne test hoje, s katero so nadgradili njihovo priljubljeno celjsko »Srčno pot«. Ta je bila ena prvih v Sloveniji, skupaj s takratnim vodstvom občine in Društvom za srce so jo uredili že pred 35 leti. Predsednik kluba Franjo Luc jo je v uvodnem nagovoru na slovesnosti opisal takole: » 35 let je kratka doba za pot, po kateri je hodilo na tisoče nog, zdravih in bolnih. Na njej so si pohodniki krepili srca, duha in zdravje, na njej so se sklepala prijateljstva, tu se je sklenila tudi prenekatera ljubezen .«
Dopolnitev poti sta svečano odprla podžupanja MO Celje Breda Arnšek in prim. Janez Tasič, dr. med., strokovni vodja KK Celje in predvsem tudi avtor zamisli in izpeljave projekta prve srčne poti, ki je ob otvoritvi predstavil tudi namen in pomen javne trase za 6-minutni test hoje. Le ta je postavljena tik ob vhod v prostore KK Celje in je opremljena z informativnimi tablami in navodili.
Šestminutni test hoje je takoj po svečanem odprtju želel prvi preizkusiti starejši član Koronarnega kluba Celje, za katerim je sicer že nekaj kardioloških posegov. Traso je prehodil, a se je takoj po opravljeni poti zgrudil. To nesrečno naključje so spremljale tudi srečne okoliščine. Srčni zastoj se je namreč zgodil na očeh vseh na dogodku prisotnih gostov, med njimi tudi nekaj strokovno usposobljenih oseb, ki so mu takoj priskočili na pomoč. Nemudoma se je začelo izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, glavno vez v življenje pa je nato (ne)srečniku omogočil avtomatski defibrilator (AED), ki je bil nameščen le nekaj metrov stran, na stavbi celjskega koronarnega kluba. Višja medicinska sestra Mateja Rozman, vodja Centra za krepitev zdravja v ZD Celje je takoj začela z izvajanjem masaže srca, predsednik KK Celje Franjo Luc pa je nemudoma odšel po defibrilator, ki ga imajo na stavbi društva. Reševanje je usklajeval dr. Janez Tasič, zelo se je izkazala tudi dispečerka ne številki 112. Pomoč je bila zares hitra in učinkovita predvsem zaradi takojšnega posredovanja z avtomatskim defibrilatorjem (AED), ki ga imajo nameščenega na stavbi kluba.
Tega so v klubu dobili pred nekaj leti, a kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da za tokratno reševanje življenja, ne bi bil na voljo, saj so jim prvega kmalu po namestitvi ukradli. Na srečo so relativno hitro zbrali denar in kupili novega, ter ga dali nazaj na stavbo in na voljo za javno uporabo. Sedaj ga varuje tudi kamera.
Do spontanega bitja srca je pri udeležencu hoje prišlo že po prvi defibrilaciji. Hitra reakcija in nekatere srečne okoliščine so naposled botrovale temu, da je je bil gospod že pred prihodom reševalcev reanimiran, ob njihovem prihodu pa že pri polni zavesti ter sposoben normalne komunikacije. Reševalci so ga tako le še oskrbeli in prepeljali v bolnišnico.
Dogodek v Celju je še eden izmed dokazov, kako pomembno je ozaveščanje javnosti o srčnem zastoju in temeljnih postopkih oživljanja. Predvsem pa to, da je treba v trenutku, ko oseba srčni zastoj doživi, takoj priskočiti na pomoč. In kot se ob akcijah Slovenija oživlja venomer ponavlja: Ob srčnem zastoju naj nas ne ohromi misel na to, da bomo z morebiti ne najbolj optimalnim izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja naredili karkoli narobe. Najbolj narobe v takšnih trenutkih je namreč, če ne naredimo ničesar.
