Ustanovitev društva
Tri skupine koronarnih bolnikov iz občine Ilirska Bistrica so bile skoraj 10 let vključene v Koronarno društvo Postojna. Krajevna oddaljenost pa tudi nekatere vsebinske težave v osrednjem društvu so med člani iz Ilirskobistriškega počasi vzpodbujale zamisel o »domačem« koronarnem društvu. V začetku leta 2011, ko se je pokazala še potreba po tem, da bi dejavnosti in programe društva organizirali tudi v drugih lokalnih centrih po občini ter jih prilagodili potrebam in značilnostim članov našega okolja, so se članice in člani že delujočih treh skupin po posvetu z vaditeljicami in nekaterimi koronarnimi bolniki, ki še niso bili vključeni v društvu, dogovorili, da začnejo ustanavljati svoje društvo. O nameri so najprej obvestili matično društvo iz Postojne ter Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije in imenovali iniciativni odbor, ki naj vodi priprave za ustanovitev novega društva. Prva seja iniciativnega odbora je bila 13. maja 2011.
Največji organizacijski zalogaj iniciativnega odbora je bila promocija dejavnosti, ki jih namerava organizirati novo društvo ter motiviranje zainteresiranih. Predstavitve so pripravili v vseh petih preostalih lokalnih centrih na območju občine ter oblikovali jedra za šest novih vadbenih skupin. V oktobru 2011 je tako pričelo s programom vseživljenjske rehabilitacijske vadbe vseh osem vadbenih skupin, od tega dve v mestu Ilirska Bistrica, ostale pa v krajih, ki so najbližji zainteresiranim bolnikom. Posebna sreča je bila tudi okoliščina, da smo imeli takoj na voljo dovolj usposobljenih vaditeljic, ki so program izvajale v že delujočih treh skupinah.
Po intenzivnih pripravah, ki so jih vodili sami bolniki ter vaditeljice brez potrebne podpore zdravstva ali občine, je bil v soboto, 15. oktobra 2011 sklican in izpeljan Ustanovni občni zbor novega KORONARNEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA. Skoraj sto udeležencev je s ploskanjem sprejelo sklep o ustanovitvi društva, sprejeli so še lastna pravila, izvolili organe, sprejeli program dela in finančni načrt ter sklenili, da se vključijo v Zvezo društev koronarnih društev in klubov Slovenije.
S tem so koronarni bolniki in njihovi svojci sami uresničili poglavitni namen, da bodo dejavnosti in programe društva organizirali v Ilirski Bistrici, Podgradu, Jelšanah, Knežaku, Kuteževem in na Pregarjah (kasneje še v Jasenu) tako, da so aktivnosti tudi lokacijsko dostopne čim večjemu številu oseb s težavami srca, ožilja in z dejavniki tveganja.
Ob koncu leta 2011 je bilo v društvo včlanjenih skupaj 148 članov in članic, v letu 2012 že 202 člana, ob koncu leta 2016 pa 214.
Od skupnega števila članov 214 jih je v letu 2017 v program vseživljenjske rehabilitacijske vadbe vključenih 205. Program poteka dvakrat tedensko po eno uro v devetih vadbenih skupinah na osmih lokacijah. Program po smernicah slovenske koronarne stroke vodi 13 dodatno usposobljenih vaditeljev in vaditeljic.
Vodenje društva
Društvo od ustanovitve dalje vodita Jože Valenčič, predsednik, in Ivan Barba kot podpredsednik. Upravni odbor društva šteje dvanajst članov, poleg predsednika in podpredsednika društva ga sestavljajo predstavniki vseh devetih vadbenih skupin ter predstavnica vaditeljev.
Strokovno delo društva vodi in usmerja Strokovni svet, ki ga vodi Andreja Vinšek Grilj, dr. med., spec. družinske medicine, sestavljajo pa ga še predstavnice vaditeljic, tako da pokrivajo vsa glavna strokovna področja (zdravstveno področje, fizioterapija, športna vzgoja, preventiva in prehrana). Kot občasni konzultant se v delo strokovnega sveta vključi tudi specialist internist. Strokovni svet pripravlja napotke in usmeritve za delo vaditeljev ter za oblikovanje drugih programov, ki potekajo v društvu, skrbi pa tudi za spremljanje učinkov pri izvajanju programov. Na žalost društvo nima na voljo podpore kardiološke stroke.
Program vseživljenjske rehabilitacijske vadbe izvaja skupaj 13 dodatno usposobljenih vaditeljev in vaditeljic. Število vaditeljev in tudi razpršenost vadbenih skupin je botrovalo potrebi, da je društvo že kmalu ustanovilo Aktiv vaditeljic in vaditeljev kot posebno delovno telo, ki ga vodi Magda Valenčič, medicinska sestra.
Poslanstvo, vizija in cilji društva
Koronarno društvo Ilirska Bistrica je prostovoljno, dobrodelno, humanitarno in nepridobitno združenje koronarnih bolnikov, njihovih svojcev ter drugih oseb s težavami srčno-žilnega sistema, ki želijo preko skupno organiziranih in strokovno vodenih programov aktivno nadaljevati vseživljenjsko rehabilitacijo po bolezenskem zapletu, spremeniti življenjske navade in odpravljati dejavnike tveganja ter promovirati nove načine življenja, s katerimi se krepi telesno in duševno zdravje.
POSLANSTVO društva je v prizadevanju, da koronarni bolniki ter osebe z enakimi ali podobnimi težavami lažje premagujejo posledice koronarne bolezni, nadaljujejo s programom strokovno vodene redne telesne vadbe, si medsebojno pomagajo zlasti preko skupinskih oblik druženja, pohodništva in strokovnih predavanj ter tako kljub bolezni ohranjajo pričakovano kvaliteto življenja.
NEPOSREDNI CILJI društvenega delovanja so: preprečiti slabšanje zdravstvenega stanja, znižati stopnjo zbolevnosti, spremeniti dejavnike tveganja, zmanjšati število ponovnih hospitalizacij, zmanjšati porabo zdravil, podaljšati aktivno življenjsko dobo in izboljšati kvaliteto življenja.
VIZIJA društva je zagotoviti organizirane oblike pomoči vsem, ki potrebujejo podporo v procesu vseživljenjske rehabilitacije po operativnih posegih ali zdravstvenih zapletih, odpravljati dejavnike tveganja na področju srčno-žilnih bolezni ter promovirati zdrave načine življenja odrasle populacije.
V ta namen društvo organizira in izvaja zlasti:
- Strokovno vodeno skupinsko rehabilitacijsko vadbo, ki je prilagojena koronarnim bolnikom in poteka dvakrat tedensko v telovadnici ali na prostem;
- Organizacijo strokovnih predavanj v zvezi s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni;
- Strokovno pomoč pri doseganju boljših prehranjevalnih navad;
- Organizacijo pohodov v naravi z druženjem in dobrodelnimi akcijami;
- Sistematično merjenje krvnega tlaka in svetovanje za obvladovanje težav;
- Vzpodbujanje članov, da sodelujejo v rednih kontrolah pri izbranem zdravniku ter si po načelih samopomoči tudi medsebojno pomagajo.
Namesto zaključka
Društvo je najbolj ponosno na dejstvo, da nudi preverjene in strokovno vodene programe bolnikom v bližini njihovega doma, zlasti na podeželju, in tako uspeva ohranjati motivacijo za sodelovanje v društvu in pri njihovi krepitvi zdravja. Rezultati so vidni zlasti po deležu prisotnih članov v posameznih programih in akcijah. Na zdravstvenem predavanju je prisotnih vedno med 60 % in 70 % članstva, letna srečanja ob občnem zboru so vedno množično obiskana, prednovoletna srečanja skupin so skoraj popolna itd.
Zdrava tekmovalnost med skupinami je v teh primerih prav posebna čednost. Najbolj zgovorni pa so odgovori v anketi: vse, kar počnem v društvu, je dobro za moje zdravje, druženje s člani in njihova podpora pa me prav osrečuje.
Po podatkih iz ankete je več kot 89 % novo vključenih članov izvedelo za dejavnosti in programe društva preko prijateljev, ki so že dalj časa člani društva. Ta model uspešno nadomešča pomanjkljivo usmerjanje bolnikov v društvo, ki ga pričakujemo od glavnih dejavnikov v zdravstvu, ki vodijo koronarnega bolnika.
Društvo ne obupava nad skromno finančno podporo okolja, člani se kljub vsemu zberejo in samozavestno organizirajo akcije za vse občane, tudi z akcijo postavljanja javnih AED defibrilatorjev po posameznih krajevnih skupnostih.
Društvo je kljub mladosti prepoznano v občini po marsikateri akciji, tako mu marsikdo zavida lepo urejeno in na novo označeno traso Srčkove poti nad mestom, občani pa se mu radi pridružijo zlasti ob vsakoletnih akcijah ob Dnevu srca.
