Čudovito nedeljsko popoldne, 21. januarja, je bilo zelo natančno in zadeto izbrano. Tokrat smo se podali v čisto drugo smer, v Ilirsko Bistrico. Zbralo se nas je 20 članov na bistriškem »Placu«, kjer nas je pričakala prijazna gospa Angelca Vrh, tamkajšnja domačinka. Spremljala nas je na našo ciljno točko mimo 450 let starega Hodnikovega mlina, ki ima edinstveno urbanistično postavitev mesta ob potoku, ki nikoli ne presahne. Pot smo nadaljevali mimo ribogojnice ter bivše tovarne Topol. Povedala nam je marsikaj o tej tovarni, kjer je tudi sama bila nekoč zaposlena.
Nadalje nas je pot vodila k izviru hudourniškega izvira slapa »Sušec«, ki se je bohotil in šopiril kot kak pav na kraljevem dvorcu. Slap Sušec je kraški izvir v apniških stenah, kateri priteče izpod gmote Snežnika ter pada čez skočilnike v manjših slapovih. Resnično nam je zastal dih, saj take lepote je v Sloveniji mnogo in marsikje, ampak za prenekatere člane našega društva je bilo to prvič videno in doživeto. Vsekakor je slap najlepši v jesensko-zimskem času, ko je največ padavin, saj večji del leta, zlasti pa poleti, usahne, po čemer ima tudi ime Sušec. Nadobudneži smo opazili tudi prve znanilce pomladi kot so trobentice in teloh. Nato smo se podali, rahlo že utrujeni, predvsem pa sopihajoči, in prišli do samega vrha strme vzpetine Gradina ter zagledali ostanke ruševine, domnevno poznoantične utrdbe nekdanjega Bistriškega gradu Feistritz, od koder je razgled segal neskončno do horizonta.
Naš nadaljnji cilj je bil obisk čebelarskega muzeja Čebelarskega društva Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, kjer nas je toplo sprejel njihov član g. Branko Skrt. Ogledali smo si čebelarsko opremo od prvih začetkov pa vse do danes. Seznanil nas je z izdelki kot so med, propolis, matični mleček, cvetni prah in vosek. Zanimive so bile različice čebelarskih panjev. Sledila je degustacija medenega vina in medenega žganja, kar nas je lepo pogrelo, saj je sonček zunaj že rahlo slabel. Ob tej priliki smo bili še informirani, da bomo letos prvič praznovali 20. maj kot svetovni dan čebel prav zaradi pobude in neutrudljivega delovanja Čebelarske Zveze Slovenije, na kar smo lahko Slovenci zelo ponosni, saj bo naš glas segel ne samo v deveto vas, ampak po celem svetu. Ta dan je tudi rojstni datum pionirja slovenskega čebelarstva in prvega učitelja čebelarstva na Dunaju Antona Janše.
Domov smo se vrnili polni vtisov in lepih doživetij ter komaj čakamo na naslednji dogodek. Bilo je zelo doživeto.