Osnovna predstavitev društva
April leta 1995 je bil prelomen za bolnike srca in ožilja v Slovenski Istri. Tega meseca je na pobudo petindvajsetih srčno-žilnih bolnikov ob strokovni pomoči nekaterih zdravnikov internistov Splošne bolnišnice Izola začelo ustanavljati Koronarno društvo Slovenske Istre (KDSI).
Prvi predsednik društva je bil Marino Ferfolja, dr. med. Društvo je imelo sedež v prostorih Zdravstvenega doma v Izoli, na Dantejevi ulici 1. To je bil prostor za opravljanje administrativnih zadev.
V poletnem času je društvo izvajalo svoje aktivnosti zunaj, na prostoru Strunjanskega hotela. Kasneje je vodstvo hotela dalo društvu v najem hotelsko telovadnico za opravljanje vadbenih aktivnosti.
Že ob sami ustanovitvi je bilo društvo zasnovano kot prostovoljna neprofitna organizacija, ki naj združuje srčno-žilnie bolnike in izvaja vseživljenjsko rehabilitacijo srčno-žilnih bolnikov.
V ta namen so društvu nudili strokovno pomoč zdravniki in medicinske sestre Splošne bolnišnice Izola iz Kardiološkega oddelka in sicer: Černič, Dorjan Marušič, Andrej Malej, Lovro Korsič, Branko Furlan in Radiša Radulovič, ki so pripravili program dejavnosti. Medicinska sestra Zvezda Blaževič in fizioterapevtka Teja Franovič sta sodelovali kot vaditeljici, program so pripravili zdravniki. Program društva je vključeval naslednje aktivnosti:
- vključevanje koronarnih bolnikov v organizirano in celostno rehabilitacijo po končanem zdravljenju;
- organiziranje in izvajanje redne preventivne vadbe v skupinah, določenih po sposobnostih glede na obremenitveno testiranje;
- organiziranje ciklusov strokovnih predavanj o spoznavanju, preprečevanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja ter zdravem načinu življenja;
- seznanjanje z literaturo s področja preventive, zdravljenja in dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja;
- izvajanje psihološko-socialne podpore pri spodbujanju k spremembi nezdravega vedenja: odvajanje od kajenja, odpravljanje odvečne telesne teže z zmerno oziroma primerno telesno vadbo in primerno zdravo prehrano, učinkovitejše obvladovanje stresnih okoliščin in pomoč prizadetim pri vračanju v normalno socialno okolje.
Posebna skrb je bila že od začetka in je tudi še zdaj namenjena predvsem bolnikom, ki so preživeli srčni infarkt, njihovemu okrevanju po odpustu iz bolnišničnega in zdraviliškega zdravljenja ter njihovi čim hitrejši vključitvi v normalno življenjsko okolje.
Glas o aktivnostih KDSI se je zelo hitro razširil po obalni regiji. Zanimanje za vključevanje in aktivnosti društva je bilo veliko in vodstvo se je odločilo, da prične z ustanavljanjem skupin. Upoštevano je bilo, da gre za kronične bolnike in da je treba nadzorovati vsakega udeleženca vadbe, zato je bilo določeno maksimalno število petindvajsetih ljudi v skupini. Društvo se je s skupinami zelo hitro širilo, tako v občini sedežakakor v sosednjih občinah Piran in Izola ter še v občinah Sežana in Hrpelje – Kozina.
V tistem času sta v Sloveniji delovali še sorodni društvi in sicer kluba v Ljubljani in Celju, zato so takratni aktualni predsedniki začeli razmišljati o medsebojni povezavi in se leta 1997 odločili za ustanovitev Zveze koronarnih klubov in društev. Koronarno društvo Slovenske Istreje bilo soustanovitelj in od samega začetka tudi aktivni član ZKDKS. Od leta 2009 do leta 2015 je bil predsednik Zveze Jurij Repič, dipl. ing. str., aktivni član KDSI.
Društvo se je vsa ta leta razvijalo glede na finančne in prostorske možnosti ter širilo in dopolnjevalo program dela v skladu z razvojem medicinske stroke s področja zdravljenja in preprečevanja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni.
V društvu smo se organizirali, kakor je razvidno iz spodnjega organigrama:
Vodenje društva
Strokovni kolegij društva vodi prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., specialist internist in naš častni član, bivši minister za zdravje v RS. S kolegi zdravniki je začel strokovno in raziskovalno zbirati podatke pri izvajanju vseživljenjske rehabilitacije. Z analizami in obdelavo podatkov ter objavljenimi rezultati v strokovni literaturi in forumih so potrdili teze o pravilnosti in koristnosti vseživljenjske rehabilitacije za srčno-žilne bolnike, ki so združeni v društvu.
Število članov društva se je s skromnih 33 članov na začetku do zdaj povečalo na več kot 500 članov, ki se udeležujejo aktivnosti društva. V letu 2017 ima društvo 19 skupin na področju Slovenske Istre in Krasa. V vseh teh letih je bilo v društvo včlanjenih 1600 članov.
Na podlagi dolgoletnih študij in aktivnega dela je društvo leta 2006 pridobilo status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo Ministrstvo za zdravje v RS. Društvo se je vpisalo v register humanitarnih organizacij, ki delujejo v RS.
Kot prostovoljno nepridobitno društvo s humanitarnim statusom je društvo pridobilo pravico, da se s programom vsako leto lahko prijavi na razpis FIHO za sofinanciranje humanitarnih organizacij.
Poleg teh sredstev, ki za vse aktivnosti društva ne zadoščajo, se KDSI vsako leto prijavi na različne razpise v okviru občin, kjer izvaja svoje aktivnosti, ter v okviru ministrstev in drugih organizacij.
KDSI se pri izvajanju programa vseživljenjske rehabilitacije aktivno odziva na hiter tehnološki in znanstveni medicinski razvoj, ki prinaša nova spoznanja in priložnosti, in svoje programe skladno z novimi spoznanji tudi posodablja. Razvoj žal, poleg napredka, v določeni meri prinaša tudi slabosti, konkretno za srčno-žilne bolnike. Tu so mišljene predvsem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, saj je vse več samoplačniških storitev, ki si jih žal ne morejo privoščiti vsi člani društva. Prav zato je bila leta 2011 sprejeta odločitev, da društvo organizira posvetovalne kardiološke ambulante. Nabavljena je bila vsa potrebna medicinska oprema, deloma z lastnimi sredstvi, ostalo s pomočjo donatorjev.
Rehabilitacijska vadba
13.10.2011 je društvo pridobilo dovoljenje Ministrstva za zdravje RS za opravljanje interne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. V ambulanti, ki deluje vsak torek, se lahko člani društva posvetujejo z zdravnikom in po potrebi opravijo pregled.
V današnjih časih, ko nas iz dneva v dan vsa sredstva javnega obveščanja bombardirajo in opozarjajo na izgubo občutka spoštovanja temeljnih vrednot življenja, za katere se moramo v tej družbi znova zavzemati in boriti, je ena izmed njih solidarnost oziroma prostovoljno delo. KDSI brez zvestih in prizadevnih prostovoljcev in članov društva ne bi moglo izvajati tako kvalitetnih in pogostih programov, ki poleg že omenjenih vključujejo tudi izlete, pohodništvo, ogled gledaliških predstav, udeležbo na javnih prireditvah in podobno.
Za zaključek: Koronarno društvo Slovenske Istre predstavlja strukturirano podporo za trajno telesno, psihosocialno in izobraževalno srčno rehabilitacijo bolnikov v zdravstvenem sistemu, saj pomembno vpliva na kakovost in dolžino življenja, obvladovanje dejavnikov tveganja in stroške zdravljenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Smiselno bi bilo zagotoviti nacionalno, regionalno in lokalno podporo pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture in finančne podpore za hitrejše in številčnejše vključevanje bolnikov v aktivnosti društva, za kar si bo društvo prizadevalo tudi v prihodnje in nadaljevalo s svojimi aktivnostmi, upoštevajoč stroko in potrebe članov.
