prim. Janez Poles, dr. med.
Srčno-žilne bolezni (SŽB), srčno popuščanje (SP) in demenca so med seboj tesno povezane bolezni, ki se pogosto pojavljajo tudi skupaj, zlasti pri starejši populaciji. SŽB, kot so ateroskleroza, arterijska hipertenzija in koronarna bolezen povzročajo poškodbe krvnih žil, kar vodi do zmanjšanega pretoka krvi v možgane. Posledično se pojavljajo prekrvitvene motnje možganskega tkiva ter povečano tveganje za možgansko kap in razvoj žilne demence.
SP, ki je pogosto posledica dolgotrajne SŽB, povzroča zmanjšan srčni iztis in s tem slabšo prekrvitev možganov. Preskrba možganskega tkiva s kisikom in hranili je motena, kar pospešuje razvoj kognitivnega upada. Bolniki s SP imajo zato dvakrat do trikrat večje tveganje za pojav demence.
Demenca lahko tudi sama vpliva na potek SŽB. Osebe z demenco težje sledijo zdravljenju, dietnim priporočilom in rednemu jemanju zdravil, kar slabša stanje SP in povečuje tveganje za zaplete.
Med vsemi tremi boleznimi tako nastane začaran krog: SŽB povzročijo SP, to pa prispeva k razvoju demence, ki nato dodatno poslabša srčno-žilno zdravje. Zato je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje in celostno zdravljenje SŽB ter skrb za zdrav življenjski slog. Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, nadzor krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, opustitev kajenja in redno jemanje predpisanih zdravil so najpomembnejši ukrepi za preprečevanje vseh treh bolezni.
Kratka povezava med temi stanji
SŽB, ishemična bolezen srca, SP in kognitivni upad / demenca niso ločene ali izolirane bolezni. Povezuje jih oslabel ali moten pretok arterijske krvi in posledično motena oziroma zmanjšana prekrvitev možganov skupaj z vnetnimi in oksidativnimi mehanizmi.
Žilna komponenta: mnoge kognitivne motnje pri teh stanjih izhajajo iz žilnih poškodb možganov (mikro- ali makrovaskularne poškodbe, ishemija, perivaskularna poškodba). To vodi do demence, povezane z žilami, ali mešane demence (kombinacija Alzheimerjeve demence in žIlne demence).
Ključni mehanizmi povezave se skrivajo v:
1 – slabi ali prekinjeni možganski perfuziji: kronično zmanjšana prekrvitev možganov zaradi arterijske bolezni ali srčnega popuščanja lahko povzroči hipoperfuzijo, ishemijo in izgubo možganskih nevronov.
2 – mikro- in makrovaskularnih poškodbah: arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in hiperlipidemija povzročijo majhne možganske kapi ali poškodbo subkortikalne beline, kar pospeši kognitivni upad.
3 – atrijski fibrilaciji (AF) in embolijah: AF povečuje tveganje za mikro- ali večje možganske kapi, ki lahko povzročijo različno intenzivne kognitivne motnje.
4 – vnetnih in oksidativnih procesih: kronično vnetje žilne stene prispeva k poškodbam krvno-možganske pregradne bariere in pospešeni degeneraciji nevronov.
5 – srčno-možganskih motnjah: srčno popuščanje zmanjšuje izmenjavo plinov in hranil, povzroča nočne apneje in s tem poslabša kognitivne funkcije.
Najpogostejše vrste demence so:
1 – žilna demenca: neposredna posledica žilnih poškodb v možganih.
2 – mešana demenca: kombinacija Alzheimerjeve demence in žilne demence.
3 – Alzheimerjeva demenca z žilnimi prizadetostmi: pogosta pri bolnikih s sočasnimi srčno-žilnimi boleznimi.
4 – kognitivne motnje po možganski kapi.
Za uspešno preprečevanje demence moramo zgodaj prepoznati dejavnike tveganja. Učinkovito moramo nadzorovati in zdraviti povišan krvni tlak, sladkorno bolezen in krvne maščobe.
Ob pregledih pri izbranem zdravniku ali referenčni ambulanti pričakujemo redno izvajanje kognitivnega ocenjevanja. Ustrezno moramo voditi zdravljenje atrijske fibrilacije.
Bolnik mora uživati manj slano hipolipidno dieto in opustiti nezdrave navade (kajenje običajnih ali elektronskih cigaret, uživanje alkohola ali drog).
Izvajati mora redno vsakodnevno vzdržljivostno vadbo, ki ji mora dodati še vadbo za moč, ravnotežje in gibčnost.
Prav v tem segmentu imajo koronarna društva neprecenljivo vlogo. Poleg telesne vadbe bolnik vzpostavlja in ohranja socialne stike, izmenjuje izkušnje, izboljša telesno zmogljivost in funkcijo srca, zagotovi boljšo oskrbo tkiv s kisikom in hranili, postopno raztopi anksioznost, preprečuje razvoj demence, ob tem pa si tudi pomembo izboljša kakovost življenja.
Opraviti moramo najmanj 30 minut zmerno intenzivne hoje vsak dan. Hoja ni le polaganje stopala pred stopalo. Je druženje, prijateljevanje in sproščanje. Je tudi vedenjsko cepivo proti depresiji. Izboljšuje vse vidike družbenega, psihološkega in nevrološkega delovanja. Je preprosto zdravilo, ki polepša življenje, prinaša optimizem in krepi telo, srce in možgane. Je zdravilo, ki ga moramo jemati v rednih odmerkih vsak dan vse dni v letu!
Ključ do uspeha in dobrega zdravja je uresničitev odločitve, da postane hoja naša vsakodnevna navada in potreba!
Vsak korak šteje – za zdravje, srce in možgane!
