prim. Janez Poles, dr, med., kardiolog
Z večanjem deleža starejše populacije se povečuje število obolelih za demenco. Področje kognitivnega upada se najpogosteje izraža s pešanjem kratkotrajnega spomina. Bolnik ima težave z orientacijo v prostoru in času, govorom, počasnejšimi odzivi, pozabljanjem imen predmetov in oseb. Pozablja tudi imena bližnjih oseb in kje so odložene stvari. Pogosto se izgublja v prostoru, težje vključuje v pogovor, umika družbi, izgublja zanimanje za stvari, razpoloženje pa mu zelo niha. Vse to so simptomi, ki lahko nakazujejo, da ima oseba upad kognitivnih sposobnosti ali demenco.
Vsako pešanje spomina še ne pomeni demence, saj je kognitivni upad lahko samo znak običajnega staranja. O demenci govorimo takrat, kadar simptomi trajajo več kot šest mesecev in prizadenejo vsaj tri področja človekovega delovanja. Področje kognitivnega upada se najpogosteje izraža s pešanjem kratkotrajnega spomina, težavami z orientacijo v prostoru in času, govorom, počasnejšimi odzivi, pozabljanjem imen predmetov in oseb.
Demenca in srčno-žilne bolezni sta povezani, saj oboje lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika. Srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija in ateroskleroza, lahko vplivajo na pretok krvi v možganih. Slabša prekrvitev lahko privede do kognitivnega upadanja in poveča tveganje za demenco. Srčno-žilne bolezni lahko povzročijo poškodbe majhnih krvnih žil v možganih, kar vodi v mikroinfarkte in s tem povečano tveganje za demenco.
Deckers in sodelavci septembra 2017 v metaanalizi Koronarna srčna bolezen in tveganje za kognitivne motnje ali demenco ugotavljajo, da je koronarna srčna bolezen prospektivno povezana s povečano verjetnostjo razvoja kognitivnih motenj ali demence.
V zaključku raziskave analiza Tveganje za demenco pri bolnikih s srčnimi boleznimi in depresijo objavljene v reviji Dement Neuropsychol. oktobra 2023, ki je vključevala 49.735 udeležencev, Denisenko in sodelavci ugotavljajo, da imajo bolniki s srčno žilno boleznijo ali depresijo večje tveganje za demenco. Bolniki, ki so imeli bolezni srca in depresijo, so imeli več kot trikrat večjo verjetnost, da bodo imeli demenco in Alzheimerjevo bolezen, in več kot petkrat večjo verjetnost, da bodo imeli žilno demenco v primerjavi z bolniki, ki imajo le diagnozo bolezni srca. Depresija je bila povezana s štirikratnim povečanjem tveganja za demenco. Udeleženci z diagnozo večine vrst bolezni srca in depresije so imeli povečano tveganje za razvoj demence. Ta študija je pokazala, da so bolniki s srčno žilno boleznijo in depresijo povečali možnosti za demenco, pa tudi žilno demenco in Alzheimerjevo bolezen.
Demenca je glavna prednostna naloga javnega zdravja. Čeprav obstaja veliko dokazov o povezavi med demenco in slabim zdravjem srca in ožilja, so bile ugotovitve nedosledne in negotove pri ugotavljanju, kateri dejavniki povečujejo tveganje za demenco pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi. Dejansko lahko več spremenljivk, vključno s sociodemografskimi, ekonomskimi, zdravstvenimi, življenjskimi slogi in izobrazbo, kaže, kdo ima višje in nižje tveganje za razvoj demence. Zato je cilj tega pregleda sintetizirati dokaze o ključnih dejavnikih tveganja za demenco pri bolnikih z anamnezo bolezni srca in ožilja.
V zaključku raziskave Tveganje za demenco pri bolnikih s srčnimi boleznimi in depresijo objavljene v reviji Dement Neuropsychol. oktobra 2023, ki je vključevala 49.735 udeležencev, Denisenko in sodelavci ugotavljajo, da imajo bolniki s srčno žilno boleznijo ali depresijo večje tveganje za demenco. Bolniki, ki so imeli bolezni srca in depresijo, so imeli več kot trikrat večjo verjetnost, da bodo imeli demenco in Alzheimerjevo bolezen, in več kot petkrat večjo verjetnost, da bodo imeli žilno demenco v primerjavi z bolniki, ki imajo le diagnozo bolezni srca. Depresija je bila povezana s štirikratnim povečanjem tveganja za demenco. Udeleženci z diagnozo večine vrst bolezni srca in depresije so imeli povečano tveganje za razvoj demence. Ta študija je pokazala, da so bolniki s srčnimi boleznimi in depresijo imeli povečali možnosti za razvoj demence, pa tudi žilne demence in Alzheimerjeve bolezni.
Tako srčno žilna bolezen kot demenca sta povezani z vnetjem in oksidativnim stresom v telesu. Ti procesi lahko prispevajo k poslabšanju kognitivnih funkcij.
Dejavnosti, kot so zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in prenehanje kajenja, lahko zmanjšajo tveganje za oboje. Zdrav življenjski slog podpira tako srčno-žilno zdravje kot tudi ohranjanje kognitivnih funkcij. Učinkovito obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja (kot so holesterol, krvni tlak in sladkorna bolezen) lahko zmanjša tveganje za demenco. Redni zdravniški pregledi in zdrav način življenja so ključnega pomena.
Zdravje srca in ožilja igra pomembno vlogo pri ohranjanju kognitivnih funkcij, zato je skrb za srčno-žilno zdravje pomembna tudi za preprečevanje demence.
