Na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in na podlagi strokovnega sodelovanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju: UKC Ljubljana) smo partnerji v zdravstvu v letu 2017 dogovorili uvedbo novega zdravstvenega programa »Ambulantna kardiološka rehabilitacija«. Uvedba novega programa je sledila napredku medicine in farmakoterapije, zlasti na področju obravnave koronarnih bolnikov, ki namesto stacionarne obravnave v okviru naravnega zdravilišča zahteva podaljšano ambulantno rehabilitacijo bolnika po uspešno zaključenemu akutnemu zdravljenju srčnega infarkta v bolnišnici.
Izvajalci so se v izvajanje novega programa vključevali postopoma, in sicer najprej UKC Ljubljana kot terciarna ustanova, pristojna za oblikovanje strokovnih usmeritev (doktrino) na tem področju. Nato so izvajanje tega novega programa uspešno pričeli izvajati tudi UKC Maribor, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Terme Krka – Šmarješke toplice, Splošna bolnišnica Murska Sobota in Splošna bolnišnica Ptuj. Program v nekoliko manjšem obsegu v letošnjem letu izvajata tudi Splošna bolnišnica Celje oz. Bolnišnica Topolšica (na podlagi dogovora o sodelovanju pri izvedbi programa) in Splošna bolnišnica Izola. Načrtujemo, da bosta pričela program izvajati tudi še dve bolnišnici, in sicer Splošna bolnišnica Nova Gorica in Splošna bolnišnica Jesenice.
Izvajalci so pričeli izvajati nov program na podlagi pogodbe z ZZZS in na podlagi potrdila Centra za preventivno kardiologijo UKC Ljubljana o ustrezni tehnični opremljenosti in o izobrazbi kadrov. Ob polni uvedbi programa v Sloveniji za skupno 10 timov pri 10 izvajalcih bo ZZZS zanj namenil na letni ravni okoli 2,1 milijona evrov. ZZZS program plačuje glede na dejansko realizacijo, torej količinsko neomejeno glede na dejanske potrebe zavarovanih oseb po rehabilitaciji.
Za spremljanje, evidentiranje in obračunavanje storitev, ki so izvedene v okviru novega programa, je ZZZS v sodelovanju z Interno kliniko UKC Ljubljana opredelil tudi nov seznam storitev ambulantne kardiološke rehabilitacije ter novo kalkulacijo za planiranje in financiranje novega tima, ki ga sestavlja 5,30 delavcev (iz ur), od tega 1,20 zdravnik specialist (iz ur), 1,50 diplomirana oz. višja medicinska sestra (iz ur) ter 1,50 diplomirani fizioterapevt (iz ur). Tim med drugimi izvaja tudi 2 storitvi, ki sta opredeljeni kot rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov, in sicer:
- rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov z monitorsko kontrolo: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki so pravkar preboleli srčni infarkt in so potrebni posebne strokovne pozornosti. Rehabilitacija se izvaja s pomočjo ščetkanja, preverjanja in zapisovanja srčnega utripa, ogrevanje z aktivnimi vajami po programu WHO, dihalnih vaj, nakar se ponovno preverja srčni utrip. Bolniki vadijo na ergociklometru s presledki 4-krat, v skupnem trajanju 30 minut; ob vsakem presledku se preverja srčni utrip.
– rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov brez monitorske kontrole: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki nimajo anginoznih napadov in motenj srčnega ritma. Tudi v tem primeru so zapopadeni bolniki po prebolelem srčnem infarktu, kakor tudi bolniki, pri katerih je ugotovljena koronarna bolezen. Program rehabilitacije teh bolnikov je enak kot pri opisu prejšnje storitve, vendar ti bolniki niso monitorizirani. Vaje na ergociklometru so prav tako 4-krat prekinjene s preverjanjem srčnega utripa, pri lažjih bolnikih pa so lahko tudi brez prekinitev.
Obe omenjeni storitvi sta sestavni del bolnišnične oskrbe in ju je moč obračunati ZZZS poleg ambulantne oskrbe.
Z namenom kakovostne in učinkovite izvedbe novega programa so izvajalci programa ambulantne kardiološke rehabilitacije dolžni:
– sodelovati s primarno ravnjo (zdravstveno vzgojnimi centri, centri za krepitev zdravja, referenčnimi ambulantami);
– poročati v centralni register bolnikov, ki ga vodi UKC Ljubljana, Center za preventivno kardiologijo;
– na svoji spletni strani do 15.1. vsako leto objaviti naslednje podatke posebej za visoko in posebej za nizko ogrožene bolnike, ki so zaključili obravnavo v obdobju 1.1.-31-12, in sicer:
- število bolnikov, ki so imeli 36 ali več obiskov,
- število bolnikov, ki so imeli 24 ali več obiskov,
- število bolnikov, ki so imeli 12 ali več obiskov,
- število bolnikov, ki so imeli 11 ali manj obiskov.
Izvajanje novega programa ambulantne kardiološke rehabilitacije pomembno prispeva k ustreznejši organizaciji in razvoju mreže javne zdravstvene službe, tako da bodo izidi zdravljenja, predvsem pa rehabilitacija še uspešnejši kot pred uvedbo. To je pomemben prispevek k bolj učinkovitemu obvladovanju pojavnosti srčnega infarkta in zapletov po akutnem zdravljenju. Ob tem pa je potrebno zagotoviti tudi polno sodelovanje bolnika, ki naj teži k ustrezni telesni dejavnosti in k zdravemu načinu življenja tudi po zaključeni ambulantni rehabilitaciji po prebolelem srčnem infarktu.
V letu 2018 so bolnišnice izvedle skupno 3.727 bolnišničnih zdravljenj (3.643 različnih pacientov) zaradi akutnega miokardnega infarkta. Takšno zdravljenje je v povprečju trajalo 6,1 dni. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za takšno zdravljenje so znašali 18,4 milijona evrov oz. v povprečju 4.935 evrov za eno zdravljenje.
Stopnja smrtnosti zaradi ishemičnih srčnih bolezni je v Sloveniji nižja od povprečja držav Evropske unije, vendar pa je v Sloveniji razlika med ženskimi in moškimi med višjimi v EU. Stopnja smrtnosti je dolgoročno izrazito upadla tako v EU kot tudi v Sloveniji predvsem zaradi bolj zdravega načina življenja (zmanjšanja kajenja, bolj zdrave prehrane in več telesne dejavnosti), zaradi napredka v zdravljenju srčno-žilnih bolezni ter zaradi ustreznejše organizacije mreže javne zdravstvene službe.
Damjan Kos
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
