Za normalno delovanje telesa in naše dobro počutje je nujno, da vsi organski sistemi delujejo usklajeno in pravilno. Prebavila zavzemajo eno od osrednjih vlog, saj z zaužitjem hrane, mehansko in kemično obdelavo, absorbcijo osnovnih delcev in njihovim transportom v kri, poskrbijo, da vsaka celica telesa dobi dovolj hranilnih snovi, ki so nujno potrebna za ustvarjanje energije in njihovo rast. Namen današnjega prispevka je, da na čim bolj razumljiv način zapišem nekaj osnov o zgradbi prebavil, delovanju in kaj lahko naredimo mi sami, da bo življenje prijetnejše.
Ko zaradi lakote, ali tudi ne, zagrizemo v prvi grižljaj hrane, se začne neverjetna, osem metrov dolga pot, ki traja dva dni. Zobje nam omogočijo, da odgriznemo kos, na primer, kruha, ga prežvečimo in nato pomešanega s slino pogoltnemo. V slini se nahajajo encimi, ki razgrajujejo ogljikove hidrate, zato se kemična prebava, ne samo mehanična, v bistvu začne že v ustih. Če malo pomislimo. Da se potovanje začne brez zapletov, potrebujemo zdrave zobe in vzeti si moramo dovolj časa za grizenje in žvečenje. Okoli dvajset sekund pootrebujemo, da grižljaj prežvečimo in nato pogoltnemo. Požirek bi bil mučen ali celo nemogoč, če žleze slinavke ne bi izločale slino, ki naš grižljaj dovolj navlaži. Saj veste, kaj pravijo, imel sem tako suha usta, da še govoriti nisem mogel. Ne pozabimo, da moramo preko dneva zaužiti dovolj tekočine, najbolje vodo.
Ko dobro prežvečen grižljaj kruha pogoltnemo, potuje približno 10 sekund po cevi, sestavljeni iz samih mišic in ji pravimo požiralnik. Mišice se krčijo in pred sabo potiskajo hrano do želodca. Požiralnik razen opisane vloge in da sluz, ki jo izloča, še nekoliko navlaži zaužito hrano, nima. Vsi smo že imelo opravka s spahovanjem in z zgago. Prevelih obrok, ki vsebuje, po možnosti, še preveč maščob ali sladkorja, ima za posledico, da se nam hrana vrača iz želodca nazaj v požiralnik. Zaradi želočne kisline, ki se tudi vrača skupaj s hrano, pride do vnetja požiralnikove sluznice. Temu pravimo, ezofagitis. Požiralnik nam bo neizmerno hvaležen, če si bomo za obrok vzeli dovolj časa, le ta ne boo preobilen, premasten in presladek. Kadar je zgaga moteča, poleg dietnih ukrepov, pomagajo tudi zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino ali zmanjšajo njeno izločanje v želodcu. Tudi gazirane pijače so nezaželjene.
Ko enkrat grižljaj kruha prispe v želodec, ga ne bo zapustil približno pet ur. Želodec s svojimi močnimi mišicami melje in melje, zato mu včasih rečemo tudi mlinček. Pri tem se hrana velikokrat premeša, razpade na manjše delce in se zmehča zaradi mešanja s sokovi. Le ti vsebujejo veliko kisline, ki uničijo zaužite bakterije, glivice in viruse, prebavni encimi pa nadaljujejo s kemično razgradnjo ogljikovih hidratov in prično razgradnjo beljakovin. Na želodec običajno redko pomislimo, nas pa sam opozori nase, če mu kaj ni prav. Prevelika količina zaužitega alkohola in močno začinjena hrana povzročita vnetje želodčne sluznice – gastritis. Ulkus je najpogosteje posledica okužbe želodčne sluznice z bakterijo Helicobacter pylori. Bakterija je nadležna, ker poleg vnetja in ulkusov, ki lahko tudi krvave, povzroča rak želodca. Kadar okužbo dokažemo, jo zdravimo 14 dni z dvema različnima antibiotikoma in zdravili ki zmanjšujejo izločanja kisline. Zdravljenje je običajno uspešno, če smo dosledni pri jemanju predpisane terapije. Njeno uspešnost vedno kontroliramo z urea dihalnim testom. To pomeni, da na tešče spijemo nekaj tekočine in čez pol ure pihnemo v vrečko. Analiza izdihanega zraka nam pove, ali smo se nadloge znebili. Že zaradi raka želodca, se pri zdravljenju splača vstrajat.
Pot hrane se nadaljuje v dvanajstnik in nato po ostalem delu tankega črevesa, ki je dolgo do šest metrov. V petih urah, kolikor traja potovanje, se zgode nam nevidne, vsekakor pa čudežne stvari. Prebavni encomi, ki v glavnem izvirajo iz trebušne slinavke, razgradijo večino zaužite hrane, sestavljene iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, na mikroskopsko majhne osnovne delce, ki jih nato resice na površini tankega črevesja absorbirajo in transportirajo v krvni obtok. Ta potem odnese hranila v vsako celico našega telesa. Brez tega procesa ni življenja, kot ga ni brez vode in kisika. V tankem črevesju se posrkajo tudi vitamini in minerali. Za čudo, kljub 6 metrom dolžine, bolezni tankega črevesa niso posebej pogoste. Ulkusi dvanajsternika in celiakija sta najpogostejši nadlogi, s katerima imamo lahko opravka. Prvo, ki povzroča bolečine v trebuhu in včasih tudi krvavitve, zdravimo z zdravili, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline in s čim manj začinjeno hrano, brez citrusov in kisa. Škodi tudi prava kava in kajenje. Celiakija nastane zaradi preobčutljivosti na gluten, ki se nahaja v žitaricah in povzroča napenjanje, tiščenje v trebuhu, driske in hujšanje. Strog dietni režim, brez glutena v hrani je najboljši in edini uspešen način zdravljenja.
Potovanje našega grižljaja, kolikor je od njega še ostalo, se nadaljuje po debelem črevesu, ki je dolgo en meter in običajno traja 24 ur, dokler ga ne izločimo na WC-ju. Naloga kolona, kakor pravimo debelemu črevesju, je, da v telo posrka skoraj vso tekočino in s tem blato iz tekočega stanja preoblikuje v tršo formacijo, ki jo v danki za nekaj časa uskladiščimo in nato izločimo. S črevesjem je pogosteje kaj narobe. Zelo pogosta nadloga so hemoroidi, ki znajo biti boleči in pogosto tudi krvave. Ne tako redko se zgodi, da si krvavo blato razlagamo kot posledica hemoroidov, v ozadju pa preži rak črevesja. Med Slovenci je ta oblika raka v samem vrhu seznama malignih obolenj. Svit program je v zadnjih letih napravil veliko dobrega. Vanj so vključeni vsi zavarovanci v Sloveniji stari od 50 do 74 let. Odkrili smo zelo veliko zgodnjih, povsem ozdravljivih oblik raka debelega črevesa in danke, še več raka pa smo preprečili, ker smo med kolonoskopijo odstranili vse vidne polipe, iz katerih se lahko rak potencialno razvije. Kaj toraj lahko storimo za naš kolon. Uživajmo raznovrstno hrano, z dovolj sadja in zelenjave in v zmernih količinah. Popijmo dovolj vode in ne pozabimo na gibanje, tako vzdržujemo primerno telesno težo in pomagamo črevesju pri prebavi in s tem preprečujemo zaprtje, ki je v modernih časih velika nadloge, še posebej pri starejših. In ne pozabimo na udeležbo v programu Svit. Žalosti nas, ker se pri nas nanj odzove le 60% povabljencev. Če nam je rak debelega črevesa usojen, nam pred njim ne bo uspelo ubežati, v programu Svit ga bomo odkrili tako zgodaj, da bo popolnoma ozdravljiv.
Trebušna slinavka je za prebavo tako pomemben organ, da se skoraj ne da povedati. Majhen po velikosti in velik po funkciji. V kri izloča dva hormona, ki uravnavata normalne vrednosti krvnega sladkorja, to sta inzulin in glukagon. Doleti nas sladkorna bolezen, če je na voljo premalo insulina ali je ta ne dovolj učinkovit. Poleg tega pa v dvanajsnik izloča prebavne encime, ki s pomočjo žolča prebavijo zaužito hrano in jo naredijo dostopno našemu telesu. Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis) in rak sta bolezni, s katerima se najpogosteje srečujemo. Prvi nastane zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač ali malih žolčnih kamnom, ki se zagozde v žolčnik izvodilih in sprožijo samoprebavo trebušne slinavke. Za vnetje je značilna zelo huda bolečina v trebuhu. Na srečo je potek običajno blag, lahko pa se konča tudi smrtno. Povsem drugače je z rakom trebušne slinavke, ki je zelo zahrbtna bolezen. Ker ne daje opozorilnih znakov, jo običajno odkrijemo zelo pozno, ko operativni poseg, ki edini lahko povsem pozdravi bolezen, ni več mogoč. Smrtost je kljub zdravljenju zelo velika, življenjska doba po odkritju bolezni pa kratka. Rak se lahko kaže kot nenadoma nastala rumenic (ikterus), ali kot bolečine v trebuhu, ne tako redko pa v hrbtu, predvsem ponoči, ko ležimo. Nanj moramo pomisliti tudi pri nenadnem pojavu sladkorne bolezni pri mlajših osebah. Včasih se pojavi sladkorna bolezen nekaj let preden odkrijemo raka. Iz zgoraj zapisanega sledi, če dobro svoji trebušni slinavki, ne pretiravajmo s pitjem alkohola in uživanja mastne hrane.
Čisto na koncu še nekaj stavkov o zadnjem organu, ki je povezan z delovanjem naših prebavil, jetra z žolčnikom. Jetra so pravi čudež narave, so največja kemična tovarna, ki presnavljajo hranila, jo skladišči in proizvaja številne snovi, ki so nujno potrebne za življenje. Poleg tega izloča strupen snovi, zdravila, alkohol. Jetrne celice proizvajajo žolč, ta potije po drobnih cevkah v žolčnik, kjer se uskladiši in izloči v dvanajstnik, ko zaužijemo hrano. Žolč pomaga pri prebavi tako, da razbija zaužito maščobo na manjše delce. Podobna je vloga detergenta pri pomivanju zamaščene posode. Kadar se žolčevodi zapro, žolč ne more odtekani, blato postane svetlo sivo, urin temen, koža in beločnice pa rumene. Vzrokov za to je več, najpogosteje pa žolčni kamni ali tumorji glave trebušne slinavke, oziroma žolčevodov. Žolčni kamni so pogosta težava, s katero se srečujemo. Če delajo težave, običajno so to bolečine po jedi, potem je potrebna dieta brez maščob in čim prejšnja odstanitev žolčnika. Virusna vnetja jeter so dandanes redkejša, ob boljših higieni. Hepatiti B lahko preprečimo s cepljenjem, za hepatiti C pa imamo danes že odlična in zelo učinkovita zdravila. Velika nadloga v našem okolju je prekomerno pitje alkoholbnih pijač, ki najprej privede do zamaščenosti jeter (steatoza), kasneje do vnetja jeter (steatohepatitis) in nato do jetrne ciroze. Ciroza ni nič drugega, ko da odmrle jetrne celice nadomesti nefunkcionalno vezivno tkivo, zato so videti majhna in zrnikasta. V naslednji fazi pride do odpovedi jeter, ki je nezdružljivo z življenje. V cirotičnih jetrih zelo rad vznikne rak,ki ima tudi slabo prognozo.
Če skušam na kratko odgovoriti na vprašanje, zastavljeno čisto na začetku tega zapisa. Uživanje raznovrste, uravnoteže hrane z dovolj zelenjave in sadja v zmernih količinah. Dovolj tekočine, čisto zadostuje voda in telesna aktivnost. Telo nam bo hvaležno, če bomo vzdraževali primerno telesno težo. Ne pretiravajmo z alkoholom, udeležimo se programa Svit in skrbimo za redno prebavo in svoje zobe.
prim. Zdenko Kikec, dr.med., spec. internist in gastroenterolog
