Prof.dr. Bojan Vrtovec, dr.med.
Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča. Eden izmed ključnih dejavnikov za izboljšanje prognoze in kvalitete življenja pri tem bolezenskem sidromu je ustrezno opolnomočenje bolnika.
Diagnoza kronično srčno popuščanje: kako naprej?
Srčno popuščanje je bolezensko stanje pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam ostalih organov in tkiv. Gre za klinični sindrom, ki je lahko posledica različnih bolezni. Diagnoza srčnega popuščanja temelji na klinični sliki in dokazu oslabljenega delovanja srca s slikovnimi metodami. Ob sumu na srčno popuščanje je vedno potrebna nadaljnja diagnostika. Opredeliti moramo vzrok bolezenskega sindroma, NYHA stopnjo srčnega popuščanja, morebitne sprožilne dejavnike in soobolenja, nazadnje pa moramo bolniku ponuditi načrt nadaljnje oskrbe in zdravljenja. K osnovni diagnostiki srčnega popuščanja sodijo laboratorijske preiskave, EKG in rentgenska slika prsnega koša; najpomembnejša preiskava pa je ultrazvok srca. Z ultrazvočno preiskavo lahko v večini primerov potrdimo ali ovržemo sum na srčno popuščanje, ocenimo stopnjo prizadetosti delovanja srca funkcije, pomaga pa tudi pri in ugotavljanju vzroka srčnega pupuščanja.
Kakšna je klinična slika srčnega popuščanja?
Simptomi in znaki srčnega popuščanja so posledica zmanjšanega srčnega iztisa in s tem zmanjšane prekrvavitve organov. Najpomembnejši simptomi so težko dihanje ob telesnih naporih, težko dihanje v ležečem položaju, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog in trebuha in napadi težkega dihanja v nočnem času. Glede na težave, ki jih ima bolnik, ločimo več stopenj srčnega popuščanja (Tabela 1). Stopnje srčnega popuščanja so neposredno povezane s preživetjem: bolniki s stopnjo NYHA I imajo prevideno 1-letno preživetje več kot 95%, bolniki s stopnjo NYHA IV pa le 50-60%.
Opredelitev simptomov srčnega popuščanja po lestvici New York Heart Association (NYHA)
NYHA razred I | Brez omejitev telesne aktivnosti. Normalni telesni napori ne povzročajo prekomerne utrujenosti ali težav z dihanjem. V mirovanju ni težav. |
NYHA razred II | Blaga omejitev telesne aktivnosti. Normalni telesni napori povzročajo prekomerno zadihanost in utrujenost. V mirovanju ni težav. |
NYHA razred III | Pomembna omejitev telsne aktivnosti. Že minimalni napori povzročajo hitro utrujenost in prekomerno zadihanost. V mirovanju ni težav. |
NYHA razred IV | Težave z dihanjem se pojavljajo že v mirovanju in se okrepijo že pri minimalni telesno aktivnosti. |
Zdravljenje srčnega popuščanja
Načini zdravljenja srčnega popuščanja so neposredno povezani s stopnjo napredovanja bolezni, dolgoročna uspešnost zdravljenja pa temelji na ustrezni komplianci in opolnomočenju bolnikov. Bolniki morajo omejiti vnos soli in tekočine. Priporočljivo je zmanjšanje telesne teže in prenehanje kajenja ter prekomernega uživanja alkohola. Koristna je tudi nadzorovana telesna vadba, ki lahko pomembno izboljša telesno zmogljivost. Zelo pomemben je tudi reden samonadzor telesne teže ter vitalnih znakov, kot sta npr. krvni pritisk in srčna frekvenca.
Vaše sodelovanje pri zdravljenju je prav tako pomembno, kakor zdravniška obravnava. Zelo pomembno je, da pravočasno prepoznate znake, ki kažejo na poslabšanje bolezni in ob katerih se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali medicinsko sestro v ambulanti. Kadar so ob povišanju telesne teže v enem ali dveh dneh prisotni še drugi simptomi poslabšanja, ne odlašajte z obiskom osebnega zdravnika.
Opolnomočenje bolnika s srčnim popuščanjem je tudi bistven predpogoj za uspešno zdravljenje z zdravili. Z zdravili želimo v čim večji meri zmanjšati simptome srčnega popuščanja in pogostnost poslabšanj ter bolnikom podaljšati življenje. Pri zdravljenju srčnega popuščanja uporabljamo zaviralce konvertaze angiotenzina, zaviralce angiotenzinskih receptorjev, blokatorje beta, zaviralce aldosterona, diuretike, nitrate in digitalis. Medtem ko slednje tri uporabljamo predvsem v sklopu simptomatskega zdravljenja srčnega popuščanja, pa ACE zaviralci, zaviralci AT receptorjev, blokatorji beta in zaviralci aldosterona tudi pomembno zmanjšajo umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem.
V zadnjem času je na voljo tudi novo zdravilo, ki spada v skupino zaviralcev neprilizina in angiotenzinskih receptorjev, ki s kombiniranim delovanjem na več različnih prijemališč vodi do izboljšanja klinične slike, zmanjšanja števila hospitalizacij in izboljšanja preživetja bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem. Potrebno je biti pozoren, da 36 ur pred začetkom uvajanja tega zdravila prenehamo z zdravljenjem z zaviralcem konvertaze angiotenzina. Prav tako zdravila, ki spada v skupino zaviralcev neprilizina in angiotenzinskih receptorjev ne smemo odmerjati sočasno z drugim zdravilom, ki vsebuje zaviralec angiotenzinskih receptorjev.
Zelo pomembno je, da redno jemljete zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik. V primeru, da ste pozabili vzeti predpisan odmerek, ga izpustite in ne podvojite omerka zdravil, temveč nadaljujte po ustaljenem režimu.
Zaključki
Srčno popuščanje je zelo pogost bolezenski sindrom, ki je ob neustreznem ali zamujenem zdravljenju povezan s slabo prognozo. Zato je še posebej pomembno, da bolnike s srčnim popuščanjem zgodaj odkrijemo in zdravimo ter jih pravočasno in ustrezno informiramo o načinih obvladovanja te bolezni. Prav tako je bistveno, da bolnik sprejme bolezen in se nauči živeti z njo, ter, da na pregledu pri zdravniku odkrito spregovori o vsem kar ga zanima.
Objavo članka je omogočilo podjetje
Novartis, ki pa v vsebino ni posegalo.