prim. Mirko Bombek, dr. med
Razmišljanje o vlogi koronarnega kluba/društva
Moj spoštovani, že pred mano upokojeni kolega, je v najinih skupnih službujočih časih povedal, da uspevaš le, če si mlad, lep in bogat. Že takrat sva se po malem strinjala, da je to dejstvo, v današnjih časih pa je to kruta resnica. V »tretjem življenjskem obdobju« nihče ne izpolnjuje vseh treh kriterijev, zelo redki vsaj enega. Torej, kako uspeti, ohraniti ravnotežje, preboleti bolezen, čustveni pretres? Vsekakor je na prvem mestu družina, če jo imamo in je kvalitetna, tu smo mi sami z vsemi svojimi lastnostmi, pomembno je še delovno okolje, če smo še zaposleni. Kaj nam lahko še pomaga? Manj televizije in medmrežja (interneta), manj stresnih poročil, pač pa kakovostno druženje in stiki v društvih, klubih, ob različnih dejavnostih – kulturi, izobraževanju, športu, zabavi, v skrbi za zdravje. Ne pozabimo na prostovoljno delo in dobrodelnost.
In kaj daje koronarni klub? Vse to in mnogim še več, pomoč v vseh pomenih besede, tudi strokovno, ko je treba, občutek varnosti in sprejetosti med sebi enakimi in širše.
Koronarni klub /društvo (KK/KD)
Koronarni klub vodijo laiki, kar je prav, ob sebi imajo strokovno medicinsko pomoč. Strokovni svet, naziv deluje vzvišeno in odtujeno, ampak tudi sam ne najdem boljšega naziva, bi naj bil sestavljen iz različnih profilov. Idealno je, če ga sestavljajo (vse našteto velja za oba spola) vaditelji/ce iz vrst medicinskih sester, fizioterapevtov, mladih zdravnikov, dobrodošli so zdravniki kardiologi, psihologi, da ne rečem psihiatri, prehranski strokovnjaki, če jih imamo na voljo. Nekateri osebki se spoznajo na vse in še več, sam priznam, da se na vadbo spoznam bolj teoretično, ne hodim na »supervizije«, se v tej smeri ne izpopolnjujem. Ne razumem, bolj predstavljam si opcijski TaiChi in Qi Gong (Chi Gong), ki sta lahko odlična podporna sistema za dušo in telo, da o jogi ne govorim. Vem pa, po kakšnih informacijah hlepijo naši člani klubov in društev, kaj bi radi vprašali svojega zdravnika in še več specialista, pa imajo ti vse manj časa v ambulantah, kot ga je meni primanjkovalo, ko sem bil še aktiven, zato kolegov ne obsojam, temveč jim skušam pomagati.
Predavanje/svetovanje zdravnika članom KK/KD
V mariborskem KK smo v vseh vadbenih skupinah uvedli in še vedno oblikujemo oz. prilagajamo skupinsko komunikacijo z delovnim naslovom predavanje/svetovanje zdravnika. Še vedno se nismo odločili za eno/enotno obliko. Način prilagajamo glede na strukturo skupin, po stopnjah in težavnosti diagnoz, razpoložljivost predavateljev na »etični pogon« (na podlagi prostovoljnega dela oz. dobrodelništva), na morebitno prevladujočo vročo temo v javnosti, npr. nova zdravila ali metode zdravljenja, ali so dražje žilne opornice boljše, dileme o cepljenju in podobno. V praksi smo pogosto združili oba koncepta s poudarkom na eni ali drugi komponenti. Iz izkušenj predavanj pri Društvu za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje smo prevzeli razprave z vprašanji in odgovori po tematskih predavanjih. Razprave so trajale vsaj toliko časa kot predavanje ali celo dalj. Mnogi so prišli in prihajajo samo, da bi vprašali, in ni jih sram ali jim ni nerodno razlagati svojih težav pred množico, večinoma nepoznanih ljudi. Člani KK se poznajo, družijo, si zaupajo in razprava je še bolj sproščena tako, da imajo korist vsi, tudi če ne sprašujejo.
Teme predavanj so navadno iz štirih glavnih področij: 1. preprečevanje bolezni in zapletov – predvsem sekundarna preventiva, ne glede na to, da je več ne ločujemo tako striktno od primarne, 2. zgodnje prepoznavanje bolezni in hitro ter pravilno ukrepanje, 3. zdravljenje najpogostejših srčno-žilnih in spremljajočih bolezni (sladkorna bolezen, KOPB, demenca) ter njihovih zapletov in 4. mejna področja, ki segajo od drugih področij medicine do družbeno angažiranih tem, tehničnih novosti, pomožnih načinov zdravljenja itd.
Kateri pristop bi izbrali vi?
V mariborskem KK je pristop dvojen:
- uvodno predavanje in bogata razprava ali
- pregled posamičnih »zdravstvenih kartonov« (to so dokumentirane meritve tlaka in pulza pred vadbo in po njej, predpisana zdravila, diagnoze, četudi včasih laične) s komentarjem in širšo razlago posameznih pojmov in odločitev. Izkušnje in znanje zdravnikov se prepletajo z izkušnjami sodelujočih, ki imajo podobne težave.
Katera so najpogostejša vprašanja članov naših KK/KD in katere teme sem sam želel izpostaviti?
Seznam bi bil predolg, zato bom navedel tiste skupne točke, ki so izstopale na obeh straneh.
- koliko in kakšnega gibanja, prehrana, spolnost, posebno pri članih z zapletenim potekom, npr. stanjem po oživljanju,
- pomen holesterola v luči novih in starih smernic in mnogih, tudi strokovno zavajajočih besedil o njegovi neškodljivosti oz. celo koristnosti,
- ne pozabiti na trigliceride,
- hipertenzija in njeno zdravljenje s tipično uporabo kombiniranih zdravil, razlaga in označevanje jakosti posameznih komponent v skupnem zdravilu,
- atrijska fibrilacija, odkrivanje in zapleti nezdravljene aritmije,
- EKG monitor, skupna uporaba, presejanje v vadbenih skupinah, v vmesnem času posojanje posameznikom z anamnezo morebitnih še neodkritih aritmij,
- stara in nova antikoagulantna zdravila, medsebojne zamenjave, njihova kombinacija s protitrombocitnimi zdravili, tveganje za krvavitev, dolžina zdravljenja,
- zdravljenje koronarne arterijske bolezni z zdravili in posegi,
- srčni spodbujevalniki in vsadni avtomatski defibrilatorji,
- zdravljenje srčnega popuščanja,
- prevladujoče srčne napake v starosti.
Sodelovanje ali sobivanje s partnerji, na prvem mestu z osebnimi/družinskimi zdravniki
Naši člani si želijo pogovor, nasvete tudi na področju zdravljenja, kjer se lahko zdravnik svetovalec nehote vplete v odločanje specialistov na sekundarni ravni (večinoma specialista kardiologa, lahko tudi drugih vej interne medicine ali drugih specialnosti) in posredno v odločanje osebnega zdravnika.
Tako sem mnogim svetoval, da morebitnih, sicer koristnih sprememb ali želj zdravniku ne vsiljujejo, ampak jih le naznanijo oz. se o njih pogovorijo, da se izognejo takim in podobnim odgovorom, npr. pa naj vas on zdravi, če vam že priporoča to in to … Vsekakor morajo ostati vpleteni zdravniki naši partnerji v obravnavi, ne pa naši administratorji ali celo nasprotniki. Skupinski ali individualni posvet v KK/KD nikakor ni vzporedna ambulanta, ni ekspertno ali uradno drugo ali tretje mnenje. Na tem področju imam pozitivne izkušnje, morda pa za vse dogodke, tudi negativne, ne izvem.
Vsekakor je naša vloga blaženje medsebojnih napetosti in trenj, ki so pogosto posledica negativnih kampanj politike in medijev. Člani KK/KD naj zaupajo vsem deležnikom v verigi njihovega zdravljenja na vseh ravneh in mi, zdravniki/svetovalci, tukaj pomagamo, večinoma prostovoljno.
Posebno področje so čakalne dobe, iskanje bližnjic in obvodov do pregledov in še pogosteje preiskav, kar je sporno in neopravičljivo. V tem položaju se aktivni zdravniki svetovalci taki obliki pomoči članu KK težje izognejo kot npr. upokojeni zdravniki, ki nimajo več toliko stikov z organiziranim zdravstvom. Seveda pa priznam, da sem v strokovno utemeljenih primerih tudi posredoval pri svojih kolegicah in kolegih, kar pa ne more biti utečena oblika dela.
Eden od pomembnih partnerjev KK/KD je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije s svojimi podružnicami in dvema samostojnima društvoma – za Maribor in Podravje ter Pomurje na področju predavanj, meritev dejavnikov tveganja, svetovanja itd. Člani KK se včlanijo v Društvo z nižjo, privilegirano članarino.
Sklep
Izvajanje različnih aktivnosti v KK/KD predstavlja velik prispevek k vseživljenjski rehabilitaciji.
Predavanja oz. skupinska svetovanja zdravnika članom KK/KD so atraktivna oblika vzgoje in izobraževanja ter druženja članov. Menim, da je za marsikoga, za marsikaterega prihodnjega člana, takšna možnost dobrodošla in morda dodaten motiv za včlanitev v KK/KD. Zavedati se moramo, da nasvet in mnenje zdravnika nista klasično drugo mnenje, le dobrodošel prispevek h globljemu razumevanju bolezni in posledic in s tem boljšim odnosom med vsemi udeleženci v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
Širok nabor aktivnosti predstavlja veliko dela in odgovornosti za vse, za to pa so potrebna sredstva, beri, vsaj majhen del sistemskih virov, saj samo z dobrodelnostjo ne moremo postoriti vsega.
