Mojca Savnik Iskra, dr. med.
Koronarni klubi so združenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, ki izvajajo vseživljenjsko rehabilitacijo, za katero je dokazano, da izboljša kakovost življenja, zmanjša možnost ponovitve srčnega infarkta in izboljša preživetje bolnikov.
Koronarni klub Brežice, ki je bil ustanovljen leta 2006, vključuje bolnike iz večjega dela Posavja in Obsotelja, vanj se vključujejo bolniki iz občin Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Bistrica ob Sotli. Ekonomski položaj, življenjske okoliščine, navade in razvade ljudi ter izpostavljenost stresu pomembno vplivajo na nastanek bolezni srca in žilja, ki so tudi v naši regiji najpogostejši vzrok smrti.
Bolnišnica Brežice je edina bolnišnica regije, ki pokriva potrebe po zdravstvenem varstvu na sekundarni ravni za 70 000 prebivalcev. Kot splošna bolnišnica ima pet osnovnih oddelkov, na internem oddelku so obravnavani tudi koronarni in drugi srčni bolniki, ki so deležni hospitalne rehabilitacije po miokardnem infarktu in posegih na koronarnem žilju. S perkutanimi posegi, operativnim in medikamentoznim zdravljenjem pa se, žal, ne odpravi ateroskleroze kot temeljnega procesa, ki je odgovoren za te bolezni. Bolnike je treba poučiti, da je možno le z odpravljanjem dejavnikov tveganja za aterosklerozo pomembno upočasniti bolezen in zmanjšati tveganje za ponovitve dogodkov. V preteklosti so pomembno vlogo v rehabilitacijski obravnavi teh bolnikov odigrala zdravilišča, kar je trenutno dostopno le nekaterim bolnikom po akutnem koronarnem dogodku, ambulantna rehabilitacija pa je možna le v redkih krajih in bo zaživela šele v prihodnosti.
Vloga internista kardiologa v strokovnem svetu kluba. Je bistvena pri implementaciji strokovnih smernic za rehabilitacijo, pri oblikovanju programa dela kluba, pomembna je ob ustanovitvi kluba, pri vključevanju bolnikov v klub, izboru vaditeljev, nadzoru nad strokovnostjo dela.
Pomen strokovnega vodje ob ustanovitvi kluba. Bolniki so navadno pobudniki za ustanovitev kluba, vendar je strokovna pomoč pomembna pri ustanovitvenih postopkih, določitvi sedeža kluba, izboru vaditeljev in vključevanju bolnikov. Bolnišnica Brežice, ki se zaveda pomena društev bolnikov, je leta 1999 sodelovala pri ustanovitvi Društva za zdravje srca in ožilja. To je odigralo pomembno vlogo na preventivnem področju. Leta 2006 je dozorela potreba po koronarnem klubu, ki bi bolnikom z razvito boleznijo pomagal pri izboljševanju telesnega in duševnega zdravja ter socialnega počutja. Potrebovali so predvsem bolj varno in njihovemu zdravstvenemu stanju prilagojeno redno vadbo. Vključila sem se v ustanovitvene aktivnosti in pomembne informacije o organizaciji koronarnih klubov prejela od tedanje predsednice ZKDKS gospe Aleksandre Gorup. Dne 10. 3. 2006 smo na ustanovitvenem zboru ustanovili Koronarni klub Brežice in vanj vključili prvih 24 članov. Sedež kluba je na naslovu Bolnišnice Brežice.
Katere bolnike vključiti in kako? V rehabilitacijo smo pričeli vključevati bolnike, ki so se zdravili na internem oddelku ali v internistični ambulanti, k sodelovanju smo pozvali izbrane zdravnike. Vadbene skupine so že od začetka heterogene in vključujejo bolnike po prebolelem srčnem infarktu, po balonskem širjenju koronarnih arterij, po kirurški revaskularizaciji miokarda, bolnike s stabilno angino pektoris, bolnike po operacijah srčnih zaklopk in vstavitvi srčnega spodbujevalnika, bolnike s srčnim popuščanjem in zdrave posameznike z več dejavniki tveganja za koronarno bolezen ter svojce bolnikov.
Med bolniki, hospitaliziranimi v SB Brežice, so ob odpustu iz bolnišnice ali kasneje ob ambulantnih kontrolah določeni tisti, za katere bi bila vadba v klubu varna in koristna. V odločitev so vključeni strokovni kriteriji iz smernic: anamneza, klinični status, EKG, UZ srca in obremenitveni test. Vključeni so bolniki s stabilnim zdravstvenim stanjem, ki pri obremenitvi zmorejo 75 W obremenitve na cikloergometru. Vadeče, ki še niso utrpeli akutnega koronarnega dogodka in jih napotijo izbrani zdravniki, preko ambulantne internistične obdelave privedemo do obremenitvenega testa.
Kje organizirati vadbo, centralno ali razpršeno po regiji? Redna vadba poteka dvakrat tedensko v različnih telovadnicah. Dilemo glede homogenosti ali heterogenosti vadbenih skupin smo razrešili v prid dostopnosti vadbe bolnikom. Namesto enotnega vadbenega centra z vadbo v različnih skupinah ločeno po bolezenski ogroženosti in starosti, smo se odločili vadbo pripeljati v kraje, kjer bolniki živijo. Prva vadbena skupina je pričela delovati v Brežicah spomladi 2006, sprva v prostorih bolnišnične fizioterapije, kasneje v telovadnici vrtca, jeseni 2006 še vadbena skupina v Krškem v osnovni šoli. V domu upokojencev je leta 2007 zaživela vadba v Dobovi, leta 2008 na Senovem v osnovni šoli, 2010 v Bistrici ob Sotli tudi v osnovni šoli, leta 2011 v Kostanjevici na Krki z vadbo v prostorih Zdravstvenega doma in leta 2015 v Velikem Podlogu v domu krajanov.
Komu zaupati vadbo bolnikov? Zavedajoč se odgovornosti do zdravja bolnikov smo v strokovni svet kluba vključevali le strokovnjake z zdravstvenega področja. Naše vaditeljice izhajajo iz vrst diplomiranih medicinskih sester in fizioterapevtov iz regije. Po predstavitvi in pogovoru s predsednico strokovnega sveta so napotene na usposabljanje, ki ga organizira ZDKDS, potem pa se pod nadzorom izkušene vaditeljice usposobijo za samostojno delo v vadbeni skupini.
Usposobljene vaditeljice z razvitimi komunikacijskimi veščinami pomenijo varnost za bolnike. Med njimi je izbrana vodja, ki koordinira vadbo in izobraževanja. Vezanost vaditeljic na posamezno vadbeno skupino je pozitivna z vidika varnosti, saj so skupine od vsega začetka heterogene glede starosti, zdravstvenega stanja in stopnje zmogljivosti vadečih. Na obnovitvenih izobraževanjih in na sestankih s strokovno vodjo so opozarjane na pomembnost budnega opazovanja bolnikov in izvajanje bolnikom prilagojene vadbe, kontrolirane z rednim merjenjem krvnega tlaka in srčne frekvence. Vse imajo znanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega defibrilatorja, ki so dostopni na mestih vadbe. Po več kot desetih letih vadbe jih še nismo potrebovali in tudi drugih resnejših zapletov med vadbo še ni bilo. Med skupino in vaditeljico se sčasoma razvije zaupen odnos, občasnemu kroženju vaditeljic med skupinami pa tudi ne nasprotujejo, saj poveča raznolikost in zanimivost vadbe.
Zdravstvena vzgoja. Pouk o zdravem načinu življenja, dejavnikih tveganja, bolezenskih znakih in zdravljenju bolezni srca in žilja. Kot strokovna vodja kluba se zavedam, da samo informiranje in posredovanje znanja bolnikom ne obrodi sadov, če se bolniki aktivno ne vključijo v proces spreminjanja utirjenih navad in sloga življenja, ki so jih pripeljali do trenutnega bolezenskega stanja. Bolj kot intenzivnost se mi zdi pomembna postopnost, skozi katero bolnika navajamo na razmišljanje o potrebi po spremembi vedenja in ga skozi ponovitve različnih aktivnosti tudi spodbujamo k vztrajnosti. Tudi na tem področju smo se prilagodili razmeram v regiji. Ker se je udeležba na predavanjih v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja manjšala, smo začeli organizirati lastna predavanja, ki jih pripravljajo predvsem strokovnjaki iz regije in mlajši zdravniki.
Predavanja smo približali bolnikom, so enkrat mesečno v krajih vadbenih skupin. S tem smo izboljšali udeležbo in aktivnost slušateljev. V program predavanj vključujemo tudi obravnavo drugih zdravstvenih problemov, ki pestijo naše člane.
Koristni in dobro obiskani so individualni pogovori z internistom in farmacevtom, ki enkrat letno obiščeta vadbene skupine. Aktivna oblika učenja so tudi delavnice: izbrali smo jih za učenje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo AED ter za področje prehrane. Z delavnicami zdrave prehrane bolnike spodbujamo k pravilni sestavi in pripravi hrane, k zdravemu načinu prehranjevanja, uporabi lokalnih živil, upoštevanju tradicije s poudarki na vključevanje bolj zdravih živil in načinov priprave in uvajanje novosti.
Nudenje psihosocialne podpore. Zavedamo se, da ima četrtina bolnikov po prebolelem akutnem koronarnem sindromu pridružene anksiozne in depresivne motnje, ki so bolj povezane z načinom bolnikovega razmišljanja kot z resnostjo infarkta. Prvo tesnobo pomaga omiliti kvalitetna hospitalna rehabilitacija, nove strahove, ki se porajajo po odpustu iz bolnišnice, bi pomagala prebroditi ustrezna ambulantna rehabilitacija, ki je v našem okolju, žal, ni. V ta segment pomoči bolniku zgodaj vstopi koronarni klub. Bolniki so v vadbenih skupinah deležni psihološke pomoči in podpore zdravnika, vaditeljic in predvsem drugih članov skupine, s katerimi delijo podobno življenjsko preizkušnjo. Z nami sodeluje klinična psihologinja, ki je pripravila nekaj predavanj na to temo. Usposobljena psihoterapevtka je člane kluba poučila o sprostitvenih tehnikah, s katerimi lahko zmanjšamo psihično napetost in vegetativno simptomatiko.
Sprostitvene tehnike, ki so se jih v procesu usposabljanja naučile vaditeljice, so redno vključene v vsako vadbo.
H krepitvi socialnih stikov prispevajo tudi izleti z ogledi kulturnih znamenitosti, ki jih dvakrat letno organiziramo po Sloveniji. Najbolj obiskana aktivnost kluba pa je prednovoletno druženje s plesom, ki ga vsako leto organizira ena od vadbenih skupin v svojem kraju. Gre za preplet telesne aktivnosti, druženja, krepitve socialnih stikov in kreativnosti, saj vadbena skupina, zadolžena za druženje, poskrbi tudi za krajši kulturni program in s tem odkrije nadarjene pevce, igralce in instrumentaliste v svoji sredini.
Koronarni klub preverja zadovoljstvo članov z anketami, preverjanje telesne zmogljivosti pa poteka s testom 6-minutne hoje enkrat letno za vse člane.
Zaključek. V Koronarnem klubu Brežice, z upoštevanjem strokovnih smernic in lokalnih razmer, izvajamo celostno rehabilitacijo, ki zajema telesni trening, izobraževanje in psihosocialne ukrepe. Z izvajanjem rehabilitacijskih ukrepov v krajih, kjer živijo bolniki, smo se jim približali. Ob boljši finančni podpori bi bilo možno ustanoviti bolj homogene vadbene skupine glede zdravstvenega stanja, telesne zmogljivosti ter starosti, kar bi olajšalo delo in varnost v skupinah. Poudariti je treba pomen dobrega sodelovanja strokovnih vodij in predsednikov klubov, vaditeljic ter zavzetih bolnikov. Strokovno znanje zdravnikov in medicinskih sester je bistveno za kvalitetno delo koronarnega kluba, vendar nas tudi doživetja in izkušnje, ki jih pridobimo pri delu v klubu, dodatno bogatijo in izboljšujejo našo vsakdanje klinično delo. V načrtu SB Brežice je pridobiti program ambulantne rehabilitacije. Pomenila bi varen prehod med hospitalno in vseživljenjsko rehabilitacijo, ki jo izvaja Koronarni klub Brežice.
