Dr. Marko Novaković, dr.med. S staranjem prebivalstva se soočamo s porastom števila bolnikov s srčnim popuščanjem. Sprememb trenda ne gre pričakovati. Večina teh bolnikov je starejših. Bolezen se lahko zdravi z zdravili. V zadnjem času imamo na voljo nekaj novih zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. Za učinkovito zmanjševanje umrljivosti, zbolevnosti in predvsem izboljšanje kakovosti življenja…
Dr. Renata Okrajšek, dr. med. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, KO za kardiologijo,Program za napredovalo srčno popuščanje in presaditve srca Kronično srčno popuščanje (KSP) predstavlja čedalje večji zdravstveni problem. Z naraščanjem števila bolnikov se srečujemo že več kot 20 let in pričakovati je, da se bo število bolnikov še povečevalo. Prognoza bolnikov z…
Prim. dr. Ivan Žuran, dr.med. V tem prispevku želimo bolnike s srčnim popuščanjem in njihove svojce seznaniti s sodobnimi načini zdravljenja z zdravili, osnovami načina njihovega delovanja in njihovimi dolgoročnimi učinki. Natančnih navodil o odmerjanju zdravil ne bomo predstavili, saj je to v domeni zdravstvenega tima, ki bolnika obravnava. Posebej želimo poudariti pomen sodelovanja bolnika…
Hrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro počutje. Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet…
Prim. Janez Poles, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine Bolniki s srčnim popuščanjem (SP) zaradi ogroženosti in možnih zapletov potrebujejo poseben pristop. Da bi dosegli optimalen učinek zdravljenja, morajo postati enakovreden partner pri zdravljenju svoje zahtevne bolezni in del zdravljenja prevzeti tudi sami. Poleg kompleksnega medikamentnega zdravljenja in rednega jemanja zdravil morajo spremeniti življenjski…
Prim. dr. Ivan Žuran, dr. med. Koronarna bolezen je eno izmed najpomembnejših bolezenskih stanj, ki prednjači tako po zbolevnosti kot po umrljivosti. Poteka lahko dolgo časa, leta povsem umirjeno, pogosto tudi brez simptomov sama po sebi ali zaradi vse uspešnejših sodobnih načinov zdravljenja. Kako hitro bo bolezen napredovala in kako pogosto se bodo pojavila nenadna…
prim. Janez Poles, dr. med., kardiolog Življenje je v naših predstavah in tudi sicer povezano z gibanjem. Kako neizmerno veseli smo bili, ko se je naš otrok prvič postavil na noge in kako ponosni, ko je napravil prvi samostojni korak. Tako težko pričakovan trenutek, ki je zaznamoval čas, ko je pričel aktivno raziskovati in…
Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiologije/vaskularne medicine in interne medicine, predsednik Združenja kardiologov Slovenije Aterosklerotična srčno-žilna bolezen ali ateroskleroza je nevidna bolezen, ki v Sloveniji po ocenah ogroža več kot 100.000 ljudi. Eden ključnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo je dolgotrajno povišan holesterol LDL – pa kljub temu dve tretjini bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo…
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL, Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, MFUL »Pandemija je v bistvu mimo, ukrepi niso več potrebni. Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, in obravnavamo covid-19 kot na…
Dr. Nina Vene, dr. med. Depresija, anksioznost, osamljenost in različne oblike psihosocialnega stresa povečajo verjetnost razvoja koronarne bolezni. Na pospešen razvoj ateroskleroze in koronarne bolezni lahko posredno vplivajo tudi nekatere osebnostne značilnosti bolnikov, kot so nestrpnost, jezavost, ambicioznost, zaradi katerih so ob neizpolnjenih pričakovanjih in pogostejših ter dalj trajajočih sporih z okolico v kroničnem stresu.…