Prof. dr. Irena Keber, dr. med. Rehabilitacija je že leta uveljavljen postopek v obravnavi koronarnega bolnika po akutnem koronarnem dogodku in posegih na koronarnem žilju, saj so številne raziskave pokazale njene koristi in ekonomsko upravičenost. V začetnem obdobju je temeljila predvsem na programih telesne vadbe, kasneje so dodali še dodatne dejavnosti, kot so celovita zdravstvena…
dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr.med. Redna telesna dejavnost je poglavitni del zdravega življenjskega sloga, ki jo svetujemo vsem ljudem. Še posebej je priporočljiva za bolnike s koronarno boleznijo, saj preprečuje napredovanje srčno-žilnih bolezni. Redna telesna dejavnost ima številne ugodne učinke: okrepi delovanje srca, žilja in dihal, poveča mišično moč, učvrsti gibala, izboljša ravnotežje, pomaga pri…
Prof. dr. Irena Keber, dr. med. Srčno popuščanje predstavlja naraščajoč problem med srčnimi bolniki, zlasti med koronarnimi bolniki in bolniki z arterijsko hipertenzijo. Je posledica oslabljenega delovanje srca, bodisi da gre za okvarjeno črpalno delovanje srca bodisi da gre za otežkočeno polnitev srca. Glavna bolezenska znaka sta otežkočeno dihanje in utrujenost, sprva le med telesno…
Prof.dr. Bojan Vrtovec, dr.med. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča. Eden izmed ključnih dejavnikov za izboljšanje prognoze in kvalitete življenja pri tem bolezenskem sidromu je ustrezno opolnomočenje bolnika. Diagnoza kronično srčno popuščanje: kako naprej? Srčno popuščanje je bolezensko stanje pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati…
Dr. Barbara Gužič Salobir, dr.med. Ishemična bolezen srca (IBS) običajno nastane zaradi aterosklerotičnih sprememb v koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srčno mišico. Ishemija (zmanjšana prekrvavitev srčne mišice) se lahko izrazi kot angina pektoris, akutni srčni infarkt, nenadna srčna smrt, srčno popuščanje ali nema ishemija, ko bolnik ne občuti posebnih težav, zmanjšano prekrvavitev pa ugotovimo z različnimi…
Dr. Nina Vene, dr. med. Pri bolnikih s koronarno boleznijo so psihične težave pogoste. V prvih dneh po miokardnem infarktu ima težave polovica bolnikov, dolgotrajne težave, predvsem depresivne in anksiozne motnje pa ima četrtina bolnikov s koronarno boleznijo. Pojavljajo se tako pri bolnikih z angino pektoris in prebolelim infarktom, pri srčnem popuščanju in po operacijah…
prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med. Kardiologi se pri vsakdanjem delu srečujemo z boleznimi srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok zbolevnosti in umrljivosti tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Čeprav narašča število starejše populacije, nas še vedno presenetijo mladi, predvsem moški, ki utrpijo miokardni infarkt ali najhujšo obliko koronarne bolezni – nenadno srčno…
prim. Mirko Bombek, dr. med Razmišljanje o vlogi koronarnega kluba/društva Moj spoštovani, že pred mano upokojeni kolega, je v najinih skupnih službujočih časih povedal, da uspevaš le, če si mlad, lep in bogat. Že takrat sva se po malem strinjala, da je to dejstvo, v današnjih časih pa je to kruta resnica. V »tretjem življenjskem…
Mojca Savnik Iskra, dr. med. Koronarni klubi so združenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, ki izvajajo vseživljenjsko rehabilitacijo, za katero je dokazano, da izboljša kakovost življenja, zmanjša možnost ponovitve srčnega infarkta in izboljša preživetje bolnikov. Koronarni klub Brežice, ki je bil ustanovljen leta 2006, vključuje bolnike iz večjega dela Posavja in Obsotelja, vanj se vključujejo bolniki…
Simon Korošec, dr. med. Akutni koronarni sindrom oziroma akutni miokardni infarkt (AMI) je za bolnika dramatičen dogodek, ki na nenaden način razkrije prisotnost koronarne bolezni. V zahodnih državah se je pojav koronarne bolezni v zadnjih desetletjih pomembno zmanjšal, kljub temu pa je še vedno vzrok za tretjino vseh smrti pri starosti nad 35 let. V…